Cerar se brani očitkov, da je vlada poskrbela za tiste v javnem sektorju z najvišjimi plačami

Vlada in sindikati javnega sektorja so po današnji razpravi sklenili, da bodo ta teden v pogajanjih po resorjih še enkrat pogledali, ali je mogoče zbližati stališča o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom. Po mnenju sindikatov to pomeni le preložitev odločitve. Minister Boris Koprivnikar namreč poudarja, da finančni okvir ostaja enak.

Vlada namreč vztraja pri 8,4 milijona evrih, ki jih je postavila kot finančni okvir za odpravo anomalij za delovna mesta, uvrščena nad 26. plačnim razredom. Sindikati pa po krogu pogajanj po resorjih, ki se je končal prejšnji teden, s predlogi niso bili zadovoljni. Čez teden dni se bodo sestali znova in ugotovili, ali je pogajanja mogoče zapreti, ali pa bodo ugotovili, da so neuspešna, je pojasnil Koprivnikar. Ob tem je priznal, da so v omenjenem finančnem okvirju možni le minimalni popravki dogovora in "morda katere od stvari, ki so predmet kolektivnih pogodb, a nimajo finančnih posledic".

Da opravijo še en krog pogajanj in pri še neusklajenih vprašanjih poiščejo rešitev, so predlagali v pogajalski skupini Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, vendar njen vodja Branimir Štrukelj ni optimističen in meni, da je glede na to, kar je kazalo danes, rešitev nemogoča. 

Vodja druge pogajalske skupine Jakob Počivavšek je dejal, da posebne dodane vrednosti v teh resornih pogajanjih ne vidijo, glede na to, da je vlada povedala, da je finančni okvir, ki ga je namenila za ta pogajanja, zaprt, da je predlog aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki določa orientacijska delovna mesta in njihovo vrednotenje, praktično nespremenljiv in da se vlada ni pripravljena pogajati o odpravi vseh anomalij hkrati.

Zaradi poprave plač direktorjev na tnalu Cerar

Predsednik vlade Miro Cerar ob sprejetju uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju zavrača očitke, da je vlada poskrbela le za tiste z najvišjimi plačami. V DZ je spomnil, da so plačne anomalije že odpravili v skupini J, kjer so prejemniki najnižjih plač v javnem sektorju. Vlada pa misli tudi na upokojence, je zagotovil.

Poslanec koalicijske DeSUS Benedikt Kopmajer je na današnji seji DZ premierja povprašal glede uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki jo je vlada konec novembra potrdila le z glasovi ministrov SMC oz. s preglasovanjem manjših koalicijskih partneric. V DeSUS in SD so bili kritični do te poteze in so opozorili, da lahko sproži sindikalne nemire. "Kako boste zagotovili socialni mir?" je vprašal Kopmajer.

Cerar je opozoril, da je bilo treba odpraviti plačna nesorazmerja v javnem sektorju. Ta so bila največja v plačni skupini J in so jih že odpravili, na ustrezno ureditev pa so čakale še plače direktorjev v javnem sektorju. Dogajalo se je, da so javni uslužbenci prejemali celo višjo plačo od direktorja, "kar ni korektno", je dejal.

S sprejetjem uredbe so po njegovih besedah počakali, dokler niso odpravili nepravilnosti pri najnižje plačanih. Glede na to zavrača očitke, da je vlada najprej poskrbela za najbolje plačane.

Ob Kopmajerjevi oceni, da bi morali sadove gospodarskega okrevanja razdeliti tudi med upokojence, pa je opozoril, da se pokojnine že usklajujejo, letni dodatek pa so letos po dolgem času dobili vsi upokojenci.

Stopnja revščine se po Cerarjevih besedah "res znižuje počasi, a se znižuje". Kot je dejal, si vlada prizadeva, da se bo zniževala še naprej. "Ni razloga, da bi tu šli v različne smeri," je ocenil. "Toda paziti moramo, da ne porušimo sistema javnih financ," je posvaril.

Koliko je zaposlenih v javni upravi? 

Število zaposlenih v javni upravi se je v obdobju od 2014 do 2017 po besedah premierja povečalo skupaj za približno šest odstotkov, med drugim zaradi povečane dejavnosti v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju. V državni upravi pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,5 odstotka, je pojasnil v DZ.

Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Vinka Gorenaka glede števila zaposlenih v državni in javni upravi, potrebnih sredstev za njihove plače in vplivu na stanje javnih financ poudaril, da je bilo več zdravstvenih in socialno varstvenih javnih storitev zaradi staranja prebivalstva.

Tudi število otrok se iz leta v leto povečuje, tako da je letos skupaj samo v osnovni šoli ustanovljenih 183 dodatnih oddelkov glede na lansko leto, je navedel.

V državni upravi pa je bilo povečanje števila zaposlenih le v posameznih organih, medtem ko so skupno število zaposlenih v državni upravi od leta 2014 do 1. novembra zmanjšali za 0,5 odstotka, je dejal.