Predlog SDS za referendum o nastanitvi migrantov je po oceni premiera Mira Cerarja strokovno nedorečen, referendum pa v tem trenutku nepotreben, saj vlada položaj obvladuje.
Na posvetu največje vladne stranke v Celju so poleg njenega predsednika, premierja Cerarja med drugim sodelovali še podpredsednik stranke in predsednik DZ Milan Brglez, poslanci, ministri, svetniki, predsedniki lokalnih odborov in člani.
Cerar je v izjavi za medije po srečanju pojasnil, da je vodstvo SMC predstavnike stranke iz lokalnih okolij seznanilo s položajem glede obvladovanja migrantske krize. Informirali so jih o tem, da Slovenija vseskozi obvladuje migrantski tok, da z njimi ravna humanitarno in da obenem skrbi za varnost slovenskih državljanov. Prav je, da se ljudem ta vprašanja pojasnijo, da ne bi prihajalo "do nepotrebnih strahov, sovražnih nastopov ali hujskaštva", je povedal premier.
Ob tem priložnosti je Cerar komentiral predlog SDS o izvedbi posvetovalnega referenduma glede nastanitve migrantov. Kot je dejal, je predlog strokovno nedorečen, obenem pa je tudi nepotreben, saj vlada razmere obvladuje. Takšno stališče bo Cerar, kot je napovedal, tudi predstavil na vrhu stranke in predlagal, da SMC razpisa tega referenduma ne podpre.
Vendar pa to po njegovih besedah ne pomeni, da referendumu nasprotuje. Če bo treba, se lahko v prihodnjih mesecih tudi razpiše, se bo pa premier zavzel, da bo pripravljen strokovno in da bo referendum smiseln.
Nekateri prvi petkovi odzivi na predlog v DZ so bili sicer še ostrejši. V DeSUS so ocenili, da bi bil referendum zapravljanje davkoplačevalskega denarja, za poslanca SD Jana Škoberneta je predlog izraz "fašistoidne ideologije", v ZL pa so predlagateljem očitali razširjanja ksenofobije.
Tudi premier je sicer v današnji izjavi za medije ponovil, da je Slovenija varna in da tisti, ki želijo vzpostaviti vtis izrednih razmer, delajo Slovenkam in Slovencem škodo. Kot je poudaril, država potrebuje politično stabilnost za ohranjanje umirjenih razmer. Zato bo vlada po napovedi Cerarja storila vse, da ne pride do njene destabilizacije.
Premier je ob tem zagotovil, da bo Slovenija morebiten dogovor glede t. i. kvot sprejela ob upoštevanju integracijskih zmožnosti države. Dokler skozi Slovenijo poteka tolikšen tranzit, po njegovih besedah ne moremo sprejemati kakšnega večjega števila migrantov. Morda jih lahko nekaj deset, je pojasnil.
Novakova: Predlog referenduma o nastanitvi migrantov je nedodelan
Predsednica NSi Ljudmila Novak je danes po posvetu stranke v Celju ocenila, da je predlog posvetovalnega referenduma o nastanitvi migrantov, ki ga predlaga SDS, nedodelan in ga je treba dograditi. Meni tudi, da politika mora biti sposobna ponuditi sprejemljive rešitve za aktualne družbene probleme, kar ljudje tudi upravičeno pričakujejo.
Po besedah Novakove si NSi želi humanitarno pristopiti do problema migracijske krize, želijo zaščititi otroke, vendar želijo tudi jasno postavitvi neko kvoto beguncev. Slovenija mora vedeti, kakšno število migrantov lahko uspešno oskrbi z ekonomskega, varnostnega in finančnega vidika, je dejala. Za Novakovo je največje število migrantov za sprejem v Sloveniji 5000.
Ocenila je, da aktualna vlada nima jasne migrantske politike, obenem pa ji očitala, da se preveč ukvarja s kadrovanjem v državnih podjetjih.
Čez Slovenijo že slabega pol milijona beguncev
Po podatkih Centra za obveščanje je v petek ob 18. uri bilo v sprejemnih in nastanitvenih centrih zasedenih 204 mest od razpoložljivih 7.763. Do iste ure je Slovenijo zapustilo 470 beguncev in migrantov. Od začetka begunske krize je na območje Slovenije do sedaj skupaj vstopilo 477.129 migrantov, od tega v letošnjem letu 98.525 migrantov.
V Lescah lokalno okolje sprejelo mladoletne begunce, pogrešajo pa sistemski pristop države
Medtem ko napovedi namestitve mladoletnih beguncev po Sloveniji sprožajo burne odzive lokalnega prebivalstva, država begunce začasno namešča v krizne centre za mlade. V leški Kresnički so prvega begunca sprejeli decembra lani, trenutno imajo tri. Z lokalnim okoljem dobro sodelujejo, problem pa je sistemska neurejenost.
Kot je povedala strokovna delavka v Kriznem centru za mlade Kresnička Ana Koren, imajo trenutno nameščene tri od deset do 15 let stare fante. Eden izmed njih je z njimi že od decembra, ko je prišel v skupini štirih mladoletnih Afganistancev, od katerih so trije nadaljevali pot v Nemčijo, najmlajši pa je ostal v Lescah. Prejšnji teden so v center sprejeli še dva fanta iz Sirije in Afganistana.
Sorodniki v Nemčiji, mama obtičala v Makedoniji, oče umrl v vojni
Slovenija je zanje le ena izmed držav na poti do cilja in nekateri mladoletniki, ki pridejo v Kresničko, po kratkem času sami odidejo in nadaljujejo pot, druge pa poskušajo združiti z družinami. Od treh, ki so sedaj pri njih, imata dva sorodnike v Nemčiji, tretji pa mamo v Makedoniji. Očetov večinoma nimajo, saj so umrli v vojni.
Fanta, ki je v Lescah najdlje časa, so vključili v programe tamkajšnje osnovne šole, obiskuje podaljšano bivanje in treninge taekwondoja. "Zelo rad se druži in je v razredu zelo lepo sprejet," je pojasnila Korenova in dodala, da se kljub jezikovni prepreki otroci med seboj uspešno sporazumevajo.
Tudi starši na šoli so fanta sprejeli z odobravanjem, dobro se jim zdi, da se otroci naučijo solidarnosti, ugotavlja Korenova. "Zaenkrat imamo pozitivno izkušnjo in delamo na tem, da tako tudi ostane," je izpostavila in dodala, da so tudi v lokalnem okolju odzivi pozitivni, številni ljudje in organizacije jim pomagajo pri iskanju čim boljših rešitev za begunske otroke.
Največja težava je sporazumevanje, čeprav se hitro učijo jezikov in hodijo tudi v programe na ljudski univerzi, saj si želijo čim prej vzpostaviti komunikacijo. Pri sporazumevanju si pogosto pomagajo kar z "google translate". Pri vsakodnevnih stvareh to še gre, problem pa je, ko ponoči jokajo od vsega prestanega in doživljajo trenutke stiske.
"Takrat je jezikovna bariera velik problem, saj o težavah niti ne morejo govoriti, zato jim konkretne psihosocialne pomoči sploh ne moremo nuditi," je opozorila Korenova in dodala, da bi potrebovali prevajalca, psihoterapevtsko pomoč, posebne programe šolanja in dolgoročni načrt, kam z njimi, če bodo ostali v Sloveniji.
Kot je izpostavila, od države pogrešajo sistemski pristop k problematiki. Mladoletne begunce sedaj nameščajo v deset kriznih centrov po državi. Pred nekaj dnevi pa jih je bilo v vseh skupaj nameščenih 22, številka pa se iz dneva v dan spreminja. "Vsak center se skuša znajti sam in nuditi otrokom, kar jim lahko. Ni pa nobenega sistemskega načrta ali rešitve," je pojasnila Korenova.
Z države imajo sicer informacije, da pristojna ministrstva iščejo rešitve tudi za vprašanje, kam dolgotrajno namestiti mladoletne begunce, a od povsod prejemajo negativne odzive. Tako je bilo na primer v Kranju, ko so otroke želeli namestiti v tamkajšnji dijaški dom, a so se starši drugih otrok temu odločno uprli.
"Po eni strani razumem skrbi staršev, ampak mislim, da je to strah pred neznanim. Otroke je potrebno spoznati in videti, da so to otroci, ki potrebujejo našo pomoč. Dejstvo pa je, da od države potrebujemo primeren program in kader za delo z njimi," je zaključila Korenova.
KOMENTARJI (566)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.