Cerar o hrvaški napovedi postopka proti Sloveniji: Hrvaška nima pravnega temelja

Dokler imamo toliko tranzita, dokler moramo dnevno več tisoč beguncev oskrbovati na njihovi poti naprej, seveda ne moremo v večjem delu sprejemati beguncev, je poudaril premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU v Bruslju, pred katerim se je udeležil tudi mini vrha skupine držav s Turčijo. 

Tam je šlo po njegovih besedah zgolj za neformalen pogovor skupine držav, niso pa govorili o nobenih številkah. Pogovarjali so se o tem, kako spraviti migracijski načrt s Turčijo v prakso, je pojasnil.

Vsi se po premierjevih navedbah zavzemajo za to, da EU izpolni svoj del dogovora, a obenem pozivajo Turčijo, naj čim prej izpolni zaveze, predvsem zadrži čim več beguncev pri sebi in z evropskim denarjem poskrbi za šolanje otrok, socialno varnost in ostalo.

Uradne odločitve se bodo po njegovih besedah sprejemale na vrhu EU, kar je tudi edino načelo, na katero pristaja. Za Slovenijo je sodelovanje na takšnih sestankih pomembno zlasti zaradi ustrezne obveščenosti o razvoju dogodkov, je dodal.

Ob prihodu na vrh je še izpostavil, da je Slovenija vzorna država glede odnosa do migracijske problematike, kar ji vsi priznavajo, saj po načelu humanitarnosti skrbi za vse migrante, zlasti za begunce, obenem pa izraža načelo solidarnosti. Ob tem je spomnil, da se je Slovenija že zavezala k sprejemu določenega števila beguncev v sklopu evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije, in dodal, da načelno podpira tudi skupno solidarno zavezo k preselitvi beguncev iz Turčije.

Cerar o hrvaški napovedi postopka proti Sloveniji: Hrvaška nima pravnega temelja

Cerar je hrvaško napoved postopka proti Sloveniji v Bruslju zaradi žične ograje komentiral z besedami, da Hrvaška nima ne pravnega temelja ne dejanskega razloga, da protestira.

Razume sicer, da tehnične ovire niso prijetne ne za nas ne za njih, in ponovil je, da jih bodo z veseljem umaknili, takoj ko bo migracijska problematika umirjena in ne bo več grožnje razpršenega in nenapovedanega prihoda migrantov, ki za zdaj še obstaja. Ob tem je znova poudaril, da Slovenija ne gradi ograje, ampak postavlja začasne tehnične ovire, ter da ne bodo zagradili celotne meje. 

Tehnične ovire po njegovih besedah gradijo samo na tistih mestih, kjer bi se lahko ob velikem navalu beguncev znova zgodilo to, kar se je že dogajalo, ko je hrvaška stran razpršeno, nenapovedano pošiljala begunce oziroma migrante v Slovenijo. S tem je po Cerarjevih besedah povzročala hude težave migrantom. "Spomnite se, ko so brodili po reki v slabem vremenu," je dejal in dodal, da je to potencialna grožnja tudi za slovensko prebivalstvo, njihovo premoženje in ostalo. Slovenija tako mora - glede na izkušnje in ker nimamo nobenega jamstva, da se to ne more ponoviti - postaviti te usmerjevalne tehnične ovire.

Tako se je Cerar odzval na navedbe hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da bo hrvaška diplomacija v okviru institucij EU sprožila postopek proti Sloveniji zaradi žice na meji s Hrvaško, ki po njegovem mnenju zastruplja odnose med državama.

V Evropski komisiji so danes povedali, da prvič slišijo za hrvaško namero in da v tem trenutku ni v pripravi noben postopek. "To smo storili. Podrobneje vam bodo povedali na ministrstvu za zunanje zadeve. To smo morali storiti, ker so nepravilnosti in smo se morali odzvati," pa je dejal hrvaški premier Zoran Milanović. Na vprašanje novinarjev glede navedb v preteklosti, da je Cerar rekel, da ne bo več postavljal žice, pa je hrvaški premier odgovoril: "On očitno ne nadzoruje položaja."

Občine Spodnjega Podravja zahtevajo razrešitev ministra Mramorja

Na predlog Skupnosti občin Slovenije so se danes v Dornavi na skupni seji na temo povprečnine sestali člani občinskih svetov in župani občin Spodnjega Podravja. Na srečanju so sprejeli protestno pismo, v katerem zahtevajo, da predsednik vlade Miro Cerar razreši ministra za finance Dušana Mramorja, če ne, pa naj odstopi celotna vlada, so zapisali.

Na seji so člani občinskih svetov in župani 15 občin Spodnjega Podravja razpravljali o sprejetem zakonu o izvrševanju državnega proračuna za leti 2016 in 2017, v katerih je predvidena povprečnina 522 evrov na prebivalca, kljub temu da so v združenjih občin vztrajali, da bi jo morali določiti pri 536 evrih, kar bi po njihovih ocenah zagotavljalo minimalno vzdržnost financiranja občin.

Župan Občine Žetale Anton Butolen je med drugim poudaril, da so zaradi nižanja povprečnine še posebej prizadete občine na periferiji, ki so tudi demografsko ogrožene. Niso vse občine v enakem položaju, je dejal in opozoril, da ker ni sredstev za naložbe in ne bo možnosti za črpanje evropskih sredstev, to pomeni dolgoročno nižanje standarda občanov in nadaljnjo povečanje razlik v Sloveniji med bolj in manj razvitimi območji.

Župan Občine Markovci Milan Gabrovec pa je med drugim kot ravnatelj šole spomnil, da že zdaj okoli 30 odstotkov občin v Sloveniji ne more več pokrivati vseh stroškov za šole in vrtce, s sprostitvijo napredovanj z novim letom pa se bo stanje še poslabšalo, je dejal.

V protestnem pismu, ki so ga naslovili na vlado, opozarjajo, da občine ne zahtevajo nič nezakonitega, ampak da se zavzemajo le za interese občanov in državljanov Slovenije, za katere bi se morala po njihovem zavzemati tudi vlada, ne pa da še dodatno zavira razvoj. Opozarjajo, da se z zmanjševanjem sredstev za občine ne le zmanjšuje osnovni standard prebivalcem, ampak se s tem reže tudi kruh slovenskemu gospodarstvu.

Od premierja zahtevajo, da razreši ministra za finance Mramorja in "uredi normalno financiranje občin v skladu z zakonodajo". Če vlada in predsednik vlade tega "niso sposobni", je po mnenju podpisnikov pisma boljše, da odstopi celotna vlada.