Strateški forum na Bledu v znamenju arbitraže: 'Mednarodno pravo je treba spoštovati'

Na Bledu poteka že 12. strateški forum, ki se ga udeležuje pestra paleta državnikov. 

Predsednik vlade Miro Cerar je danes ob odprtju 12. Strateškega foruma Bled (SFB) dejal, da pri spoštovanju vladavine prava ne more biti kompromisov. Demokracija namreč brez spoštovanja pravnih predpisov in načel ne more obstajati. Zatrdil je tudi, da bo Slovenija našla način za uresničitev sodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško.

Cerar je uvodoma dejal, da se svet sooča s številnimi izzivi, ki terjajo nove pristope. Pri tem je izpostavil naraščajočo neenakost, podnebne spremembe in varnostna vprašanja.

Opozoril je, da Evropa še zdaleč ni imuna na izzive sodobnega časa in mora pri soočanju z njimi ostati v ospredju. "Da bi to lahko naredili, se moramo poenotiti okoli naših skupnih vrednot in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo," je poudaril.

Krize zadnjega desetletja so po njegovih besedah razkrile določene pomanjkljivosti evropskega povezovanja. Nekatere težave so bile že uspešno odpravljene, druge nas še bremenijo, ena država članica se je celo odločila za izstop iz unije.

Vendar na določenih področjih kompromisov ne sme biti, je opozoril Cerar, pri čemer je izpostavil demokracijo in vladavino prava. Zlasti slednja je po njegovem mnenju v zadnjem času ogrožena. To spodkopava obstoj demokracije, ki brez spoštovanja pravnih predpisov in načel ne more obstajati.

V tej luči je ponovil, da je Slovenija odločena uresničiti razsodbo arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. "To želimo doseči z dialogom z našo sosedo," je zagotovil, vendar ob tem jasno povedal, da brez spoštovanja vladavine prava ne bo šlo.

"Torej, če Hrvaška ne bo pripravljena uresničiti razsodbe, bo moja vlada našla način za njeno uresničitev in s tem zaščito vladavine prava," je še dejal premier.

Erjavec: Mednarodno pravo je treba spoštovati

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je v nagovoru poudaril, da je treba mednarodno pravo spoštovati. Ob tem je izrazil obžalovanje, da se to v nekaterih delih sveta ne dogaja, še bolj pa ga žalosti, da se mednarodnega prava in odločitev mednarodnih sodišč ne spoštuje v EU. To je po njegovih besedah v nasprotju s temeljnimi načeli in vrednotami EU.

Sporočilo, da mednarodnega prava ni treba vedno spoštovati, je slabo sporočilo za EU in vse države kandidatke. "Države članice EU morajo biti vzor spoštovanja prevzetih zavez," je še dejal Erjavec.

Razprave o arbitraži bodo po Erjavčevih besedah sicer vodili skozi celoten BSF in opozarjali na "nesprejemljivost tega, da članica EU ne spoštuje mednarodnega prava". Ocenil je, da bo pritisk na Hrvaško "prej ali slej" prinesel učinek. "Mednarodno pravo smo države dolžne spoštovati, zlasti če EU temelji na mednarodnem pravu. Ne predstavljam si, da ena od članic tega ne bi dojemala na tak način," je še dejal minister.

Zunanji minister je imel danes v okviru foruma tudi več dvostranskih srečanj. Sestal se je z indijskim državnim ministrom za zunanje zadeve M. J. Akbarjem, moldavskim zunanjim ministrom Andreijem Galburjem, generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio in visoko zunanjo predstavnico EU Federico Mogherini.

Minister Erjavec in visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Mogherinijeva sta največ pozornosti namenila regiji Zahodnega Balkana. Strinjala sta se, da je treba regijo spodbujati k nadaljnjim reformam in napredku, ki bo državam omogočil evropsko integracijo, so sporočili z MZZ.

Minister Erjavec in državni minister za zunanje zadeve Indije sta dvostranske odnose med državama ocenila kot dobre in se zavzela za njihovo nadgradnjo, še posebej za okrepitev gospodarskega sodelovanja.

Indija in Slovenija si delita podobna stališča glede temeljnih mednarodnih vprašanj in načel, zato dobro sodelovanje poteka tudi znotraj multilateralnih forumov, ministra pa sta si še izmenjala poglede na nekatere aktualne svetovne izzive, med njimi terorizem in radikalizacijo, so dodali na ministrstvu.

Erjavec in njegov moldavski kolega sta pozitivno ocenila dvostranske odnose med državama in se zavzela za krepitev sodelovanja, še posebej na področju gospodarstva. Minister Erjavec je podprl proevropsko usmeritev Moldavije in svojemu sogovorniku potrdil, da bo Slovenija še naprej sodelovala z Moldavijo na področju razvojne pomoči, za kar je v zadnjih šestih letih namenila nekaj čez 900.000 evrov sredstev, so sporočili.

Generalni sekretar OECD Gurria je Erjavcu izročil izvod poročila Ekonomski pregled Slovenije 2017, ki ga bo javno predstavil v torek v Ljubljani. Predal mu je še vrsto drugih poročil in pregledov, ki so vsa namenjena v prvi vrsti kot pomoč pri načrtovanju politik, pa tudi pri pripravi nacionalne strategije razvoja Slovenije 2030.

Predsednik republike Borut Pahor je potrdil besede predhodnikov, da je uspešna EU možna le, če se spoštuje evropsko in mednarodno pravo, prav Evropa pa naj bi bila vzor vladavine prava. Ta na mednarodni ravni temelji na spoštovanju in izpolnjevanju v dobri veri sprejetih pogodbenih obvez in na spoštovanju sodb mednarodnih in evropskih sodišč in arbitraž, je poudaril Pahor.

Kot je dejal, je v interesu EU, da se odločitev arbitražnega sodišča spoštuje in da se dogovorjene obveznosti izpolnijo. Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča tudi uveljavila, vendar bo to možno samo v dialogu s Hrvaško, je še dejal predsednik.

Ob robu foruma se je Pahor srečal s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami Paulom Richardom Gallagherjem in generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio.

Na delovnem zajtrku sta Gallagher in Pahor potrdila prijateljske odnose med Slovenijo in Svetim sedežem ter spregovorila o sodelovanju, tako v bilateralnem kot tudi v širšem mednarodnem kontekstu, so sporočili iz predsednikovega udara. Posebno pozornost sta posvetila prihodnosti Evrope in sodelovanju pri globalnih varnostnih izzivih ter o migracijam in razmeram na Zahodnem Balkanu.

Govorila sta tudi o uveljavitvi arbitražnega sporazuma, ob čemer je predsednik Pahor poudaril pomen načela spoštovanja mednarodnega prava, veljavnosti sklenjenih mednarodnih pogodb in spoštovanja odločitev mednarodnih sodišč, so sporočili iz njegovega urada.

Predsednik Pahor se je sestal tudi z generalnim sekretarjem OECD Gurrio in se mu zahvalil za pomoč in podporo OECD Sloveniji pri oblikovanju politik ter konkretnih ukrepov v času soočanja s finančno in gospodarsko krizo. Sogovornika sta ocenila, da ima Slovenija stabilno gospodarsko rast, vendar je pred njo še nekaj nujnih reform. Ob tem je generalni sekretar izpostavil problem staranja prebivalstva, so sporočili iz predsednikovega urada.

Pahor se je srečal še z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, ki ji je kot nekdanji italijanski ministrici za zunanje zadeve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge. S tem visokim državnim odlikovanjem jo je predsednik republike odlikoval leta 2014 za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja na dvostranski in multilateralni ravni.

Pahor je sprejel še francosko ministrico za evropske zadeve Natalie Loiseau, visokega komisarja ZN za človekove pravice Zeida Al Huseina ter makedonsko ministrico za obrambo Radmilo Šekerinsko. V torek se bo sešel še s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom.

Podpredsednik EK Timmermans poudaril, da je bila arbitraža zaveza Hrvaške v njenih pristopnih pogajanjih z EU

Predsednik vlade Miro Cerar je po srečanju s prvim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom dejal, da je od njega dobil potrditev zavezanosti komisije spoštovanju mednarodnih pogodb, torej tudi sodbe arbitražnega sodišča. Timmermans pa je poudaril, da je bila arbitraža ena od zavez Hrvaške v njenih pristopnih pogajanjih z EU.

Kot je Cerar dejal v izjavi za medije ob prihodu na BSF, Evropska komisija vztraja pri stališču, da je treba arbitražno razsodbo spoštovati in tudi implementirati. Takšno bo tudi njeno stališče v prihodnjih mesecih, pri čemer je Cerar Timmermansu pojasnil, da se "Slovenija pripravlja na implementacijo in ponuja roko Hrvaški".

Cerar je Timmermansu tudi povedal, da je Slovenija nezadovoljna z nedavnimi odzivi hrvaške strani, "ki ne obetajo veliko". "Sem pa tudi zelo jasno povedal, da če kmalu skupnega dogovora o implementaciji ne bo, bo Slovenija ukrepala tako, kot lahko sama," je dejal premier.

O konkretnih ukrepih oziroma pravnih postopkih ni želel govoriti, češ da so znani in bodo o njih govorili, če bo do njih prišlo. "Zdaj je zelo pomembno, da ohranimo neko konstruktivno ozračje, da skušamo v prihodnjih tednih ohraniti komunikacijo z Zagrebom in se pripraviti na srečanje, kjer bi lahko dosegli dogovor o implementaciji," je dejal Cerar.

Timmermansa je seznanil tudi s stališčem Slovenije, ki pričakuje postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah, še posebej med Slovenijo in Avstrijo.

Spomnil je, da sta državi arbitražo sprejeli kot ustrezen način reševanja mejnega spora, za Hrvaško pa je arbitraža predstavljala tudi enega od pogojev za pridružitev uniji.

Odprtju foruma bo sledil panel voditeljev, ki se ga bodo med drugimi udeležili nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk, generalni sekretar OECD Angel Gurria ter srbska premierka Ana Brnabić. V središču bo razprava o izzivih, ki jih za politiko, gospodarstvo, varnost in družbo predstavlja hitro se spreminjajoči svet z globalizacijo in digitalizacijo.

Srbija se ne želi vmešavati v arbitražni spor med Slovenijo in Hrvaško

Srbska premierka Brnabićeva je na Bledu dejala, da se Srbija v arbitražni spor o meji med Slovenijo in Hrvaško ne želi vmešavati in da pričakuje, da bosta državi članici Evropske unije sami rešili to vprašanje.

Na vprašanje, kaj sporoča Hrvaška tudi drugim državam v regiji, s katerimi ima tako kot s Srbijo še nerešeno vprašanje meje, s tem, da zavrača implementacijo razsodbe arbitraže o meji s Slovenijo, je dejala, da se Srbija v to odprto vprašanje med državama ne želi vmešavati, "saj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost drugih držav", tako kot želi, da spoštujejo tudi njeno.

"Konec koncev sta tako Slovenija kot Hrvaška članici Evropske unije in to bi se moralo rešiti na najboljši in najhitrejši način med dvema članicama EU," je dejala. Prepričana pa je, da bosta državi našli soglasje in da bosta spoštovali medsebojne pravice.

Srbija in Hrvaška pa bosta glede svojih odprtih vprašanj o meji sedli za mizo in upa, da bosta preko dialoga uspeli najti načine, ki bodo hitreje uresničljivi, kot je bila arbitražna med Slovenijo in Hrvaško. Ni pa izključila niti možnosti mednarodne arbitraže, če bi se seveda Srbija in Hrvaška za to dogovorili.

V regiji, ki se sooča s številnimi problemi in tudi Srbija ima številna odprta vprašanja s sosedami, si Srbija sicer želi okrepiti gospodarsko sodelovanje. Premierka meni, da ti politični problemi ne ovirajo nadaljnjega gospodarskega sodelovanja med državami v regiji, kot tudi ne njegove krepitve. Pri tem je kot pomembno izpostavila tudi sodelovanje Srbije v berlinskem procesu, ki je osredotočeno prav na gospodarsko in infrastrukturno povezovanje držav.

Izpostavila je osredotočenost Srbije na odprto komunikacijo s sosedami in na reševanje problemov, tudi tistih, ki izhajajo iz preteklosti, z dialogom in dogovorom.

Glede nedavnega diplomatskega spora z Makedonijo je izpostavila, da je bil hitro rešen, dogovorjeno je že srečanje v Beogradu novembra. Pred koncem leta tudi pričakujejo srečanje predsednikov Srbije in Hrvaške.

Glede formata dialoga med Prištino in Beogradom je po njenih besedah Srbija zadovoljna s posredniško vlogo Evropske unije. To, da naj bi se format razširil še z neposredno vključitvijo ZDA in Nemčije, je sicer te dni dejal kosovski predsednik Hashim Thaci.

Izpostavila pa je, da Srbija dogovorjeno v okviru dialoga izpolnjuje, medtem ko Kosovo niti dogovorjenega ni uresničilo, pri tem pa izpostavila dogovor o oblikovanju Skupnosti srbskih občin na Kosovu. Kot dobro pa je izpostavila to, da dialog sedaj poteka na ravni predsednikov držav.

Na vprašanje, kaj pomeni za varnostne razmere v državi in v regiji sobotni incident, ko se je neko vozilo zaletelo v vozilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki se je peljal v koloni z varnostniki v Beogradu, je dejala, da upa, da je šlo za naključje in da se sama počuti zelo varno. Izpostavila je, da bodo pristojne službe dogodek podrobno raziskale in je prepričana, da bodo ustrezno ukrepali. Tri moške, ki so jih po incidentu prijeli, bodo sicer danes zaslišali v Beogradu.

Srbska premierka med drugim sodeluje tudi na panelu voditeljev, ob robu pa ima vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se je v nedeljo že sešla s slovenskim ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem na pogovorih o krepitvi sodelovanja med državama in modernizaciji srbske javne uprave, danes zvečer pa ima predvideno delovno večerjo s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem.

V ospredju panela voditeljev v uvodu v 12. Strateški forum Bled je bilo sicer novo dojemanje realnosti. Panelisti so izpostavili nujnost nove definicije solidarnosti v EU, opozorili so na naraščajoče socialne razlike ter poudarili potrebo po aktiviranju mladih.

Letošnji blejski forum, na katerem se je zbralo 1000 udeležencev iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov, poteka pod naslovom Nova realnost.