Ob dogajanju v Kataloniji, kjer so skušale španske oblasti onemogočiti referendum o neodvisnosti, so se oglasili tudi slovenski, v precej manjši meri pa evropski politiki.

Slovenski predsednik Borut Pahor je za TV Slovenija dejal, si želi le eno – da bi v Kataloniji "mirno, demokratično prišli do rešitve, kot si jo želijo ljudje".

Po njegovih besedah je sicer med Slovenci in Katalonci tradicionalna naklonjenost. "Mislim, da danes zelo, zelo veliko slovenskih src bije za katalonski narod. To moram reči, čeprav sem predsednik republike in se moram zavedati, da sem dolžan biti v svojih stališčih zadržan, ker bi lahko kdo tolmačil moje stališče kot vtikanje v notranje zadeve druge države. Prav je, da je uradna politika zadržana, a mislim, da je tudi prav, da Slovenci vemo, da smo do svoje neodvisnosti prišli s pravico do samoodločbe in da imajo take sanje tudi drugi," je poudaril.

Kot je še povedal, je ob svojem obisku v Španiji podobno pojasnil tudi španskem kralju Felipeju in njegovi soprogi, s katerima je imel "zelo odkrit pogovor".

Predsednik vlade Miro Cerar pa je na Twitterju sporočil, da je zaskrbljen. "Zaskrbljen sem zaradi dogajanja. Pozivam, da se situacija rešuje po mirni, demokratični in pravni poti," je zapisal.

Predsednik SD Dejan Židan je zapisal, da je pravica do samoodločbe naroda neodtujljiva pravica, kar velja tudi za Katalonijo. "Pravica do samoodločbe naroda je neodtujljiva pravica. To velja tudi za Katalonijo. Odločno obsojam vsakršno nasilje," je na Twitterju zapisal predsednik SD in podpredsednik vlade.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je prav tako na Twitterju pozvala, naj v EU vladata demokracija in svoboda. "Obsojam nasilje nad ljudmi, ki izražajo svojo voljo," je zapisala. Evropski poslanec iz vrst NSi in predsednik slovenske osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je na Twitterju zapisal, da "nasilje ni pot". In dodal, da "je pravica do samoodločbe močnejša od zgodovine".

Po mnenju predsednice Zavezništva Alenke Bratušek sta demokracija in spoštovanje človekovih pravic temelja Evrope in EU, zato se to, kar se te dni dogaja v Španiji, "preprosto ne bi smelo dogajati". "Vsak narod ima pravico do odločitve, ali si želi živeti avtonomno, v samostojni in suvereni lastni državi - in to velja tudi za Katalonce," je zapisala v posebnem odzivu.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE) je zapisal, da se v Kataloniji volilni dan, "ki bi moral biti v normalnih pogojih države praznik", spreminja v dan, ko je španska vlada zavrgla pravico "slehernega naroda, da izkoristi pravico do samoodločbe". Hkrati je po njegovem mnenju zavrgla "možnost, da v demokratičnem duhu razreši notranja protislovja v državi". Opozoril je, da je bila Slovenija nekoč v podobnem položaju. "Slovenija katalonskemu ljudstvu dolguje solidarnost v boju za temeljno narodovo pravico do samoodločbe, tisto pravico, ki si jo je slovenski narod v preteklosti izboril tudi sam. Katalonci nas v najbolj usodnih trenutkih slovenske zgodovine niso pustili na cedilu," je zapisal.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&d/SD) je na Twitterju zapisala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. "Sramota za Evropo," je dodala. Podobno se je odzval evropski poslanec Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni), ki je na Twitterju zapisal, da naroda ni dopustno blokirati s silo, policijo in gumijastimi naboji, Kataloniji pa je zaželel srečo.

Evropska politika bolj zadržana

Evropska unija in države članice povezave so ob nasilju na referendumu o neodvisnosti Katalonije, kljub pozivom iz Barcelone zadržane. Nasilje je doslej obsodil le belgijski premier Charles Michel, zaskrbljenost pa je izrazil tudi slovenski premier Miro Cerar.

Zunanji minister katalonske vlade Raul Romeva i Rueda je Evropsko unijo pozval k posredovanju. "Evropske institucije pozivamo, naj obsodijo nasilje nad evropskimi državljani," je dejal po navedbah francoske tiskovne agencije AFP.

K posredovanju je predsednika in podpredsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in Fransa Timmermansa pozval tudi katalonski predstavnik pri EU Amadeu Altafaj.

Kljub temu v Bruslju za zdaj molčijo. Evropska komisija se je že pred referendumom izogibala izrekanju stališč glede referenduma, je pa poudarila, da je treba spoštovati zakone. Tako je na nek način stopila na stran Madrida, ki je referendum razglasil za nezakonit in neustaven.

Današnje nasilje je od evropskih voditeljev obsodil zgolj belgijski premier. "Nasilje nikoli ne more biti odgovor. Obsojamo vse oblike nasilja in ponavljamo poziv k političnemu dialogu," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril Michel.

Odzvala se je tudi škotska premierka Nicola Sturgeon, ki si sicer prizadeva za neodvisnost Škotske od Velike Britanije. "Čedalje bolj zaskrbljena sem nad fotografijami iz Katalonije. Ne glede na stališče o neodvisnosti - vsi moramo obsoditi te prizore in pozvati špansko vlado, naj spremeni svoje ravnanje, preden se kdo huje poškoduje. Naj ljudje mirno volijo," je sporočila.