Letos 477 požarov v naravi, kar je manj kot lani

Pomanjkanje padavin se pozna predvsem na kmetijskih površinah. Razmerje površinskih in podzemnih voda pa ustreza letnemu času.

Kmetijska suša je najintenzivnejša na Obali, delu vzhodne in severovzhodne Slovenije. Površinski sloj tal se intenzivno suši tudi v drugih predelih Slovenije, predvsem na lahkih, prodnatih tleh, je pred dnevi povedala Andreja Sušnik z Agencije za okolje. Rastline so v sušnem in vročinskem stresu.

Trenutne hidrološke razmere površinskih voda v Sloveniji pa so v večjem delu države še običajne za poletni čas in začetek avgusta, je za 24ur.com povedala dežurna hidrologinja na Arsu Maja Jeromel. Do konca tedna se bo vodnatost rek nadaljevala, vendar ekstremnih razmer ne pričakujejo.

Hidrološka suša na površinskih vodotokih je možna le na manjših potokih, rekah, ki se lahko presušijo, kar je bolj ali manj običajno za poletje in lokalni prebivalci so tega vajeni, je povedala Jeromlova in dodala, da se lahko presušitev zgodi na Primorskem, v južni in vzhodni Sloveniji.

Tudi stanje podzemnih voda je običajno za ta letni čas, na celjskem in ljubljanskem območju je sicer že malo pod povprečjem, a stanje ni alarmantno in večjih težav vsaj še dva tedna ne pričakujejo.

Poziv k varčni rabi pitne vode

Na Arsu svetujejo varčno rabo pitne vode. Nekateri upravljavci vodovodov po Sloveniji so se že odločili, da svoje uporabnike pozovejo k varčni rabi pitne vode.

Priporočilo za skrbno ravnanje z vodo so izdali za območje Slovenskih goric, kjer je zaradi izjemno velike porabe vode in cevovodov premajhnih profilov ob večerih prihajalo do težav z oskrbo. Večji težave so na območju Srednjega (Kozjak), kjer so lokalna vodna zajetja zaradi suše usahnila. Na to območje vodo dovažajo z gasilskimi cisternami. Tam tudi velja prepoved porabe vode za zalivanje vrtov in zelenic, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov, so pojasnili na Mariborskem vodovodu.

Javno komunalno podjetje Velenje je že konec julija vse uporabnike na območju vodooskrbnega sistema Cirkovce obvestilo, da je zaradi pomanjkanja pitne vode uveden ukrep racionalne rabe pitne vode.

Na sistemu Raka (v občini Krško) je konec tedna zaradi večjega števila okvar in povečanega odvzema pitne vode prišlo do pomanjkanja. Uporabnike vodovoda Raka pozivajo k racionalni rabi pitne vode.

Prepovedano kurjenje v naravi

Uprava za zaščito in reševanje je že v začetku drugega vročinskega vala razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju občin: Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba. Tudi občina Tolmin je z 2. avgustom na svojem območju razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

V naravnem okolju je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Tudi drugod, zlasti v vzhodni polovici države se zaradi suhega, vročega in vetrovnega vremena povečuje požarna ogroženost naravnega okolja, zato na upravi svetujejo previdnost pri uporabi ognja in naprav ter pri izvajanju dejavnosti in aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat za kmetijstvo in okolje ter policija v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajajo poostren nadzor.

Letos je bilo požarov manj kot lani

Od 23. julija, ko je uprava za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju večine primorskih občin, do vključno 4. avgusta je bilo v vsej Sloveniji 158 požarov v naravi, zgorelo pa je 33 hektarov površin.

Na območjih, kjer je bila razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja in kjer velja še vedno, je zagorelo 42-krat, pogorelo pa je devet hektarov površin, so za 24ur.com pojasnili na upravi.

Sicer pa je bilo letos v Sloveniji po podatkih SPIN – informacijskega sistema za spremljanje intervencij in dogodkov uprave za zaščito in reševanje, 477 požarov v naravi, kar je manj v primerjavi z minulimi leti. Do zdaj je bilo razmeroma malo požarov zaradi dolge zime in mokre pomladi. Običajno je največ požarov na prostem prav spomladi, v marcu in aprilu, preden vegetacija ozeleni.

Lani je bilo 2430 požarov v naravi, leta 2011 1916, leta 2010 1036. Rekordno leto po požarih v naravi je bilo leto 2003, ko jih je bilo 2820.