Čeprav bi lahko šli v pokoj, še vedno delajo

Vlada namerava v javni upravi upokojevati ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Tako namerava privarčevati nekaj denarja. Na ministrstvih smo povprašali, koliko ljudi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, še vedno dela pri njih.

Najprej nekaj statistike

Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so za 24ur.com odgovorili, da na nekdanjem ministrstvu za šolstvo in šport trenutno pet javnih uslužbencev izpolnjuje pogoje za upokojitev. Na inšpektoratu za šolstvo in šport, ki je organ v sestavi ministrstva, izpolnjujeta pogoje za upokojitev dva javna uslužbenca. Na nekdanjem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izpolnjuje pogoje za upokojitev pet zaposlenih, na nekdanjem kulturnem ministrstvu pa štirje delavci.

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam sporočili, da bi pri njih lahko deset ljudi že šlo v pokoj. Poslali so podatke še za druge oddelke njihovega ministrstva: inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje – 7, veterinarska uprava – 15, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja – 2, uprava za jedrsko varnost – 1 in na koncu še agencija za okolje – 9. Na fitosanitarni upravi ni zaposlenih, ki bi že lahko šli v pokoj.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z organi v sestavi izpolnjuje pogoje za upokojitev 20 zaposlenih, so nam sporočili njihovi tiskovni predstavniki.

Na ministrstvu za zdravje z organi v sestavi izpolnjujejo splošni pogoj za upokojitev štirje javni uslužbenci, na ministrstvu za finance šest uslužbencev, na zunanjem ministrstvu pa izpolnjuje polne pogoje za upokojitev 23 zaposlenih.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pogoje izpolnjujejo štirje javni uslužbenci, ob tem pa so nam razkrili še nekaj zanimivih podatkov. "Od teh en uslužbenec pogoje izpolnjuje več kot eno leto, en uslužbenec šest mesecev in dva javna uslužbenca približno tri mesece. V letošnjem letu bosta pogoje za upokojitev dosegla še dva javna uslužbenca (upoštevaje pogoje za upokojitev v letu 2012). Po razpoložljivih podatkih se bo v letošnjem letu upokojil en javni uslužbenec, za ostale javne uslužbence pa še ni znano, ali se bodo dejansko upokojili ali ne. Javni uslužbenci, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, predstavljajo 1,8 odstotka vseh zaposlenih na ministrstvu," so še odgovorili za 24ur.com.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo nam je posredovalo podatke, ki vključujejo tudi upravne enote in organe v sestavi ministrstva. Tako je 1. februarja pogoje za upokojitev izpolnjevalo 90 ljudi, konec leta pa jih bo 159. Do konca leta 2013 jih bo pogoje izpolnjevalo že 234. Največ jih je na upravnih enotah.

Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (prejšnje ožje ministrstvo za promet) glede na podatke, s katerimi razpolagajo, pogoje za upokojitev izpolnjujeta dva javna uslužbenca. V prometnem inšpektoratu je še en zaposleni, v direkciji za ceste dva, v upravi za pomorstvo en, v delu ministrstva za okolje in prostor, ki se je pripojilo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, je prav tako le en zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev. V inšpektoratu za okolje in prostor pogoje za upokojitev izpolnjuje osem javnih uslužbencev, v geodetski upravi pa 11.

Kaj pa obramba?

V letošnjem letu bo na obrambnem ministrstvu pogoje za upokojitev izpolnilo 67 zaposlenih, in sicer v upravnem delu 41, v upravi za zaščito in reševanje 22, v inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa 4. "Na podlagi zakona o obrambi se morajo vojaške osebe, ki dosežejo pogoje za upokojitev, v tistem letu upokojiti. Letos bo pogoje za upokojitev izpolnilo 67 pripadnikov Slovenske vojske," so še razložili.

Medtem ko v vojski morajo zaposleni upoštevati pravila o upokojevanju, drugih zaposlenih v javni upravi ne more nihče prisiliti v pokoj. Gregor Virant je v času svojega ministrovanja javni upravi želel sprejeti zakon, da bi javni uslužbenci, ki bi izpolnjevali pogoje za upokojitev, lahko še naprej delali le v primeru, če bi jih delodajalec potreboval. A s tem predlogom se ni strinjalo ustavno sodišče. Tako je obveljalo, da nihče ne more javnega uslužbenca prisiliti v odhod.

Večina delavcev pa ostaja, saj potrebujejo denar. Več namreč dobijo, če še naprej opravljajo svoje delo, kot pa bi dobili, če bi šli v pokoj.

Kaj na vse poreče predsednik konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi? Meni, da gre za kompleksno vprašanje, ki ga ni tako preprosto reševati. Sindikati o odzivu na morebitni vladni predlog o "prisilnem upokojevanju" še niso razmišljali, pravi Posedi in dodaja, da sam osebno ne vidi težave v tem, če država organizira delo. "V Nemčiji visokošolski učitelji ve, kdaj se bo upokojil, in to celo 20 let vnaprej," je dodal.

Pravi, da bo treba veliko zadev usklajevati, tu omenja na primer podaljševanje delovne dobe, in da naloga ne bo tako enostavna. Kadrovske službe se bodo morale usposobiti za to vrsto dela, saj gre za izredno zahtevno delo. Zaposleni, ki bodo morali v pokoj, namreč niso ljudje, ki so nesposobni ali pa višek. Gre za skupino, ki ima drugačno specifiko in prednosti kot pa drugi zaposleni. Dodaja, da je težava tudi v tem, da ne vemo, kako iz delavcev potegniti vse potenciale in zmožnosti, ki jih imajo. Tu spomni na možnost delnega upokojevanja in podobno.

Posedi opozarja, da je vse odvisno od posameznega primera, vsekakor pa bo vlada morala vzpostaviti nek model, ki bi omogočil prenos, znanja in kompetenc na mlajše, ki bodo ostali oziroma ki bodo nasledili tiste, ki se odpravijo v pokoj. Prav tako morajo vedeti, kako bodo reševali vprašanje mehkega prehoda, če se oblastniki odločijo za to možnost.

Posedi ne dvomi v to, da obstajajo tudi taki, ki se odločijo za nadaljevanje z delom zato, ker ne vedo, kako bodo preživeli s premajhnimi pokojninami. "Pričakujem, da bo vlada našla odgovor na to vprašanje, da ti ljudje ne bodo preveč dohodkovno prizadeti. /.../ Mislim, da bo treba najti neko vmesno pot, če se bodo za to res odločili," je za konec še dodal Posedi.