'Cepimo se zato, da ostanemo zdravi. Ko enkrat zbolimo, je že prepozno'

Vodja predstavništva WHO v Sloveniji Melita Vujnović je dejala, da so države leta 1974 ugotovile, da je dostop do cepiv za vse otroke na svetu zelo slab. "Bolezni so povzročale smrti majhnih otrok, medtem ko je znanost že odkrila učinkovit način za njihovo preprečevanje," je spomnila. Zato je WHO sprejela razširjeni program cepljenja, in sicer proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in ošpicam, je še pojasnila.

Nacionalni programi cepljenja in prizadevanja, da bi bila cepiva na voljo vsem otrokom, so po njenih besedah v zadnjih 50 letih skupno rešili 250 milijonov življenj. "Od takrat je znanost zelo napredovala, danes je na voljo 13 splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter 17 dodatnih cepiv, ki so priporočena odvisno od okoliščin," je naštela. Izpostavila je cepivo proti HPV, ki preprečuje razvoj raka materničnega vratu, in cepivo proti pnevmokoknim okužbam.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ Marta Grgič Vitek pa je dodala, da ima slovenski nacionalni program cepljenja še daljšo tradicijo kot razširjeni program cepljenja, saj so bila ta cepljenja v Sloveniji predpisana že v 60. letih.

"Zaradi sistematičnega cepljenja skozi več desetletij so se pri nas nekatere nalezljive bolezni čisto nehale pojavljati, recimo otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s hemofilusom influence. Nekatere pa se pojavljajo pa zelo redko, recimo tetanus, ki se pojavlja pri starejših necepljenih osebah, in posamični primeri ošpic," je povedala.

Precepljenost proti ošpicam je ves čas zelo visoka, cepivo pa je zelo učinkovito, je poudarila. Letos so sicer zabeležili devet primerov ošpic, med epidemijo covida-19 pa nobene. Pogosteje pa se pojavlja oslovski kašelj, kar Grgič Vitekova pripisuje veliki nalezljivosti bolezni, kratkotrajni imunosti po cepljenju in temu, da je cepivo nekoliko manj učinkovito.

"V Sloveniji bomo letos očitno zabeležili največje število prijav oslovskega kašlja v zadnjih desetletjih, ker smo že do zdaj imeli prijavljenih več kot 900 primerov," je povedala. Razlog je tudi v ukrepih za omejevanje širjenja covida-19, zaradi katerih je v času epidemije prišlo do izrazitega zmanjšanja okužb dihal, tudi oslovskega kašlja, zato pa se je povečalo število dovzetnih oseb.

NIJZ bi razširil program cepljenja

Na NIJZ sicer za letošnji program cepljenja predlagajo razširitev cepljenj, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Infektologinja Mateja Logar z infekcijske klinike UKC Ljubljana je poudarila, da je cepljenje ukrep, ki pomembno vpliva na celoten javnozdravstveni sistem in je pomembno znižal umrljivost po celem svetu.

Opozorila je, da se premalo govori o cepljenju pri odraslih. "V Sloveniji še vedno velja, da je cepljenje nekaj, kar se dogaja predvsem pri otrocih, ko pa smo enkrat odrasli, pa cepljenje ni več za nas. To je pravzaprav zmotno," je poudarila. Druga zmota pa je, da ljudje na vprašanje, zakaj se ne odločijo za cepljenje, odgovorijo, da so zdravi. "Seveda, cepimo se zato, da ostanemo zdravi. Ko enkrat zbolimo, je za cepljenje že prepozno," je še dejala.

Poudarila je, da naj k cepljenju proti gripi, pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, RSV in drugim pristopijo tudi odrasli. Za odrasle pa je pomembno tudi, da prejmejo poživitvene odmerke cepiva proti tetanusu in oslovskemu kašlju.

Pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik je ponovil, da imamo v Sloveniji dober program cepljenja, na žalost pa se vsi, ki jim je cepivo na voljo, ne cepijo. Poudaril je, da cepivo ščiti le tiste, ki so cepljeni, za določene bolezni pa je pomembna kolektivna zaščita. Pomembno je tudi, da se nosečnice cepijo proti oslovskemu kašlju, saj je novorojenček le tako zaščiten, a se za to odloči zelo malo nosečnic. "Zavedati se moramo, da z odločitvijo, da se ne cepiš, pride tudi odgovornost," je prepričan.