Nekatere od teh subsatnc sta v odvzetih vzorcih mrtvih čebel ugotovila tako Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, kot italijanski laboratorij Chelab, je po današnjem sestanku s predstavniki Čebelarske zveze Slovenije pojasnil kmetijski minister Milan Pogačnik.
Po ugotovitvah kmetijskega ministrstva oziroma veterinarske stroke so bila fitofarmacevtska sredstva v enem primeru na Primorskem in v dveh primerih na Gorenjskem uporabljena v nasprotju s pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. "V zvezi s tem je kmetijska inšpekcija že pripravila ustrezne ukrepe in bo proti tistim, ki so odgovorni za nastalo škodo, ustrezno ukrepala," je poudaril minister Pogačnik. Pri tem je dejal, da so tisti, ki so vršili škropljenje, evidentirani, vendar pa je treba v nadaljnjem inšpekcijskem postopku morebitno krivdo tudi dokazati.
Poostren nadzor nad prodajo in uporabo škropiv
Poleg tega je Pogačnik pojasnil, da bo kmetijska inšpekcija poostrila nadzor nad prodajo in pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, republiška veterinarska uprava in Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) pa bosta poostrila nadzor nad prometom in uporabo različnih sredstev, ki se uporabljajo v čebelarstvu. Kmetijsko ministrstvo bo obenem pozvalo kmetijsko gozdarsko zbornico, naj še posebno pozornost nameni izobraževanju uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev.
"Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji dovoljena, vendar pa je predpisano, na kakšen način se lahko uporabljajo. Očitno bo treba veliko več nadzora nad uporabo teh sredstev, obveščanjem vseh tistih, ki jih lahko uporaba določenega sredstva prizadene, in spoštovanjem obvestila s strani obveščenih," je razložil minister.
Peterle: Vsi vemo, da je stanje v čebelarstvu alarmantno
Peterle je po pogovorih še dejal, da se obe strani zavedata alarmantnosti trenutnega stanja in da obstaja volja za skupno reševanje težav v čebelarstvu. "Oboji se zavedamo, da je stanje dejansko alarmantno. Naši čebelarji z Obale nas sprašujejo, ali naj še čebelarijo ali ne, kaj je zdaj z njihovim medom, zlasti z vidika potrošnika, kako bo s škodami," je povedal Peterle. Poleg tega je dejal, da so se s predstavniki ministrstva dogovorili za pripravo predloga za nacionalno strategijo boja proti varozi, ki je ena od ključnih nesreč za slovenske čebelarje.
Ocene škode še ni
Na kmetijskem ministrstvu zaenkrat nimajo ocene škode zaradi pomora čebel. Tudi v čebelarski zvezi niso naredili ocene škode, pri čemer pa je Peterle poudaril, da je treba poleg neposredne materialne škode zaradi poginulih čebel upoštevati tudi škodo, ki je bila storjena kmetijstvu, zaupanju čebelarjev in tudi potrošnikov.
"Želimo, da smo povsem čisti pred potrošniki," je dejal Peterle. Obenem pa je dodal, da čebelarji vztrajajo na tem, "da se zakonodajo, če ta ni ustrezno urejena, dopolni tako, da bo tisti, ki je utrpel škodo zaradi ravnanja drugega ali pa zaradi splošnih razlogov, zavarovan".
Po besedah ministra Pogačnika so koncentracije ugotovljenih substanc samo v enem primeru presegale smrtno dozo, drugje pa so bile ugotovljene manjše koncentracije. "Vendar to ne pomeni, da zaradi tega ne bi bilo mogoče, da se zgodi pomor. Že pri vzpostavljanju nekaterih ključnih motenj, ki se kažejo v izgubi orientacije ali težavah pri letenju, živali namreč ne uspejo priti do panja in zato poginejo," je pojasnil minister. Peterle pa je dodal, da zagotovo gre tudi za splošno poslabšano stanje okolja, zaradi katerega so čebele potem manj odporne in posledično hitreje umirajo. Zato ni tako pomembno, kako velike so ugotovljene koncentracije, temveč to, da je zaradi tega prišlo do pomora.
"Če ne bomo rešili teh težav, lahko pridemo do večjih težav, kot so samo težave čebelarjev. Upam, da bomo ta odnos gradili naprej. Ne glede na to, kdo je minister, zahtevamo kontinuiteto odnosa do dela narave oziroma družbe, ki se ukvarja s čebelarjenjem," je še poudaril prvi mož slovenskih čebelarjev.
