Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) med čebelarji že zbira podatke, kako afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila, ki ga je prodajalo podjetje Apis M&D z Vrhnike, vpliva na povpraševanje po medu. Na podlagi tega bodo lahko videli širšo sliko in ocenili dejanski vpliv razkritja oziroma škodo, so povedali danes.
Nekateri čebelarji so po razkritju, da je podjetje Apis M&D čebelarjem več let prodajalo neregistrirano zdravilo za varozo, ki je vsebovalo nekatere nedovoljene substance, prejeli klice strank, ki so preverjale, kakšna je njihova praksa. Nekateri so na prodajne stojnice izobesili tudi izjave, s katerimi pojasnjujejo lastno prakso, na podlagi katere zagotavljajo neoporečen med.
Javnost so v minulih dneh precej prestrašile izjave vodje Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo, ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa. Brvar je dejal tudi, da so mejne vrednosti arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji.
Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je po drugi strani že večkrat zagotovil, da je slovenski med varen in da mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil na podlagi spoznanj stroke in znanosti določi Evropska agencija za zdravila.
Uprava je lani preverila 75 vzorcev medu, pri čemer so v osmih primerih našli ostanke dovoljenega zdravila kumafos, v enem primeru pa ostanke prav tako dovoljenega zdravila amitraz. Letos so vzeli 84 vzorcev, pri čemer so v petih primerih našli ostanke kumafosa. V vseh primerih so bili ostanki pod dovoljeno mejo.
Poleg rednih pregledov izvajajo tudi dodatne oz. posebne nadzore, kot je bil nedavni v primeru podjetja Apis M&D. V primeru tega nadzora so v nekaterih vzorcih medu našli sledi amitraza, v satju z medom pa poleg amitraza tudi prepovedano zdravilo klorfenvinfos, vendar so bile vse vrednosti pod najvišjimi dovoljenimi vrednostmi ostankov.
ČZS vztraja, da je med še vedno varno živilo
Da je med slovenskih čebelarjev zaupanja vredno in varno živilo, je poudaril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč. Na zvezi so v zadnjih 10 letih v interni kontroli pri akreditiranih institucijah analizirali prek 1200 vzorcev medu in niti eden ni bil v neskladju s predpisi. V prihodnje bodo še več pozornosti posvetili osveščanju čebelarjev, da je treba kupovati legalna zdravila.
Noča sicer veseli, da je vsak dan več čebelarjev, ki uporabljajo sonaravna sredstva za zdravljenje, npr. oksalno in mravljično kislino. To se mu zdi velik napredek in v to je treba po njegovem mnenju vložiti še več energije. Na popolnoma alternativna sredstva se sicer ne da preiti enostavno, gre pa trend v to smer, kar ga veseli.
Kakšna je proizvodnja medu v Sloveniji?
Proizvodnja medu se letno v povprečju giblje okoli 2000 ton. V boljših letih se je povzpela tudi do 2550 ton, v lanskem kriznem letu pa je dosegla le 470 ton. Domača potrošnja medu za prehrano v zadnjih letih ves čas presega proizvodnjo, zato med tudi uvažamo. Prebivalec Slovenije namreč letno v povprečju porabi kilogram medu.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.