Združeni narodi (ZN) so leta 2000 12. avgust razglasili za mednarodni dan mladih z namenom osveščanja in opozarjanja javnosti in institucij na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter probleme mladih in razpravljanja o vprašanjih, ki zadevajo mlade po vsem svetu.
Ob letošnjem dnevu mladih ZN v ospredje poleg dosega trajnostne proizvodnje in potrošnje postavlja izkoreninjenje revščine. In ravno ta, poleg brezposelnosti in težav pri osamosvajanju, najbolj pesti mlade v Sloveniji.
V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine med mladimi sicer znižala, a je položaj mladih slabši od položaja odraslih na vseh področjih, je v raziskavi ugotovil Mladinski svet Slovenije (MSS).
Podatki za Slovenijo za leto 2015 kažejo, da se je stopnja tveganja revščine med mladimi v primerjavi z letom 2014 znižala za 0,7 odstotne točke (na 14,7 odstotka). Kljub temu pa je bila stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot med splošno populacijo in druga najvišja v zadnjih 10 letih, ugotavljajo.
Čeprav se je stopnja tveganja revščine med mladimi sicer znižala, je položaj mladih slabši od položaja odraslih na vseh področjih, je v raziskavi ugotovil MSS.
Danes je MSS predstavili pilotni indeks mladih v Sloveniji, ki je zajemal osebe med 15 in 29 letom, in bi predstavljal ogledalo odnosa slovenske družbe do mladih. Kot je izpostavil predsednik MSS Tin Kampl, odločevalcem z njim kažejo, "kako se mačehovski odnos do mladih odraža v njihovem vsakdanjiku". MSS je v indeks vključil področja zaposlovanja, participacije, zdravja in socialnega položaja.
Na področju zaposlovanja so največje razlike med mladimi in odraslimi pri zaposlitvah za določen čas in pri registrirani brezposelnosti. Mladi prednjačijo v obeh kategorijah.
Mladi so pri politični participaciji v precej slabšem položaju. V primerjavi z odraslimi se manj udeležujejo volitev, poleg tega je v tem mandatu mladih poslancev le pet. Mladi so slabo zastopani tudi na lokalni ravni.
Mladi bolj kot odrasli ogrožajo svoje zdravje s kajenjem ter uživanjem alkohola in prepovedanih drog. V primerjavi z odraslimi so tudi v slabšem socialnem položaju, še zlasti ko zapustijo dom staršev. Stopnja tveganja revščine med mladimi je višja kot stopnja tveganja pri odraslih. Mladi so poleg tega pogosto neupravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, saj nimajo dovolj delovne dobe. Z vsem tem je povezana vse pogostejša selitev mladih v tujino.
Z izdelavo indeksa so želeli v MSS med drugim opozoriti na manko podatkov in sistematičnega spremljanja položaja mladih v Sloveniji. Brez aktualnih in verodostojnih podatkov je namreč težko oblikovati učinkovito politiko. Poleg tega želijo v združenju z indeksom spodbuditi odločevalce, da pri pripravi politik bolj upoštevajo perspektivo mladih.
Brezposelnost in težko osamosvajanje
Več kot 20.000 mladih v Sloveniji je brezposelnih, kar predstavlja problem celotne družbe, je ob dnevu mladih opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. Mladi so velikokrat prisiljeni v prekarno delo, delodajalci pa pri tem pogosto kršijo zakonodajo, je izpostavila. Večje kršitve so ugotovili tudi pri zaposlovanju tujih študentov v turizmu.
V sindikatu Mladi plus so na novinarski konferenci opozorili, da se mladi, stari med 15 in 29 let, danes zelo težko osamosvojijo, razlog pa tiči predvsem v visoki brezposelnosti. Kot je opozorila Jarčeva, veliko mladih ni kreditno sposobnih in le stežka načrtujejo svojo prihodnost.
Zaposlitev iščejo več kot eno leto, čeprav jo iščejo zelo aktivno
Po besedah Jarčeve je zastrašujoče predvsem dejstvo, da se obdobje brezposelnosti podaljšuje. Povprečno namreč mlad iskalec zaposlitev išče 12,9 meseca, kar je "šokantno" in "nesprejemljivo", je izpostavila.
Ker na trgu dela o mladih veljajo miti o njihovi pasivnosti in apatičnosti, so v sindikatu izvedli anketo med 412 mladimi, ki mite razblinja. Jarčeva je izpostavila, da je v anketi kar 49 odstotkov mladih med drugim dejalo, da si zaposlitev iščejo ne le preko zavoda za zaposlovanje, ampak tudi sami vzpostavijo stik z delodajalci, poleg tega se poslužujejo različnih portalov in omrežij.
Želimir Stanić, prav tako iz sindikata Mladi plus, je medtem izpostavil številne oglase delodajalcev, ki so v nasprotju z zakonodajo. "Opažamo takšne, ki vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, medtem pa delodajalci delavca želijo zaposliti preko prekarne oblike zaposlitve," je pojasnil.
Odločili so se, da bodo oglase spremljali in jih prijavljali na inšpektorat za delo. Prvi mesec so zbrali 20 prijav, o katerih so obvestili tudi delodajalce. Po besedah Stanića se jih je odzvalo le pet, ki so oglas bodisi umaknili bodisi popravili.
Leta 2015 je bilo v Sloveniji v starostni skupini od 20 do 24 let 41,5 odstotka mladih v izobraževalnem procesu, 22,5 odstotka je bilo zaposlenih, 22 odstotkov pa jih je hkrati delalo in se izobraževalo. 14 odstotkov je bilo takšnih, ki niso niti delali niti se izobraževali, so pokazali podatki evropskega statističnega urada.
Vlada si želi čim bolje razvit mladinski sektor
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so zapisali, da je vladi v interesu, da ima čim bolje razvit mladinski sektor, ki mladim ponuja številne priložnosti. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi mladim omogočili čim boljšo dostopnost do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh.
Ključno je tudi čim prejšnje zavedanje, kako pomembno je znanje in koliko šteje odličnost, so zapisali na ministrstvu za izobraževanje.
Tudi na Uradu RS za mladino, ki aktivno sodeluje z MSS, se osredotočajo na teme, ki so specifične za razmere v Sloveniji. Med te še vedno spadajo najosnovnejša vprašanja, povezana z osamosvajanjem mladih, njihovo integracijo v družbo ter kakovostnim vključevanjem na trg dela, so zapisali v sporočilu za javnost. Dodajajo, da so odprti za dialog z mladimi in njihove pobude.
Mladi v Sloveniji so zelo aktivni
Združujejo se v različnih formalnih in neformalnih skupinah v okviru nevladnih organizacij. V njih aktivno preživljajo prosti čas, pridobivajo nove izkušnje, pa tudi številne spretnosti, ki jim bodo prišle prav v življenju.
"Vsi, ki se ukvarjamo z mladinskim sektorjem, želimo skupaj z vami graditi vizije in cilje, ki so vam blizu," je v kolumni za spletni portal Dostop.si zapisala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Temu sledita tudi nacionalni program za mladino in izvedbeni načrt.
Makovec Brenčičeva je v zapisu omenila tudi novelo zakona o visokem šolstvu. Ta po njenih navedbah vzpostavlja predvidljiv in stabilen sistema financiranja visokega šolstva, odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, prilagodljivost sistema oz. povečanje fleksibilnosti študijskih programov, inkluziven sistem upravljanja visokošolskih zavodov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipa, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija.
Sredstva za izvajanje evropskih projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v Sloveniji so se od leta 2007 s 7,7 milijona dvignila na 15,5 milijona evrov.
ŠOS: Vlada in ministrstva javno poudarjajo skrb za mlade zgolj kot floskulo
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opozarja na težave mladih in še posebej študentov, ki so še vedno izpostavljeni visokemu tveganju revščine. S slabim finančnim položajem se spopadajo tri četrtine študentov, nekateri so še dodatno obremenjeni s stroški matične družine, saj lahko prispevajo celo glavni vir prihodkov, opozarjajo v ŠOS.
V ŠOS ugotavljajo, da je za študente - tudi zaradi različnih socialnih transferjev - v času študija nekoliko bolje poskrbljeno. A kljub temu opažajo, da se mladi iz socialno šibkejšega okolja v manjšem deležu vključujejo v terciarno izobraževanje, predvsem na višjih ravneh.
Pa tudi sicer se študenti po njihovih navedbah soočajo s finančnimi težavami. Njihovi mesečni stroški so v povprečju ocenjeni na 500 evrov, medtem ko je povprečna mesečna štipendija v Sloveniji v prejšnjem šolskem oz. študijskem letu znašala zgolj 150 evrov, pri tem da je štipendij tudi manj. Razliko jim pogosto krijejo starši, množično pa se zatekajo tudi k študentskemu delu.
Študentska organizacija je ob tem opozorila, da so štipendije še vedno podvržene varčevalnim ukrepom. Spomnila je tudi, da so leta 2014 podpisali dogovor z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predsednikom vlade, v katerem je predvidena sprememba trenutne dohodninske ureditve z željo, da se dvigne t. i. študentska davčna olajšava, in sicer vsaj na raven iz leta 2012. A spremembe zakona še ni.
"Ob tem pa se bodo, ironično, odmrznile plače v javnem sektorju," so zapisali v ŠOS in dodali, da bodo pokriznega sproščanja varčevalnih ukrepov najbolj deležni tisti, ki imajo že zdaj najvišje dohodke. "Zadeva postane še manj logična, če upoštevamo še predlog spremembe dohodninske zakonodaje, ki spreminja položaj predvsem tistih z vrha plačnih lestvic. Predsednik vlade bo na primer mesečno dodatno prejel še dve povprečni štipendiji," so še pristavili.
Tako v ŠOS ugotavljajo, da vlada in ministrstva javno poudarjajo skrb za mlade zgolj kot floskulo. Področja, kjer je že opazen interes, pa so večinoma tista, h katerim nas zavezuje EU, na primer Jamstvo za mlade, Erasmus+, ESS skladi, strategije, itd.
V Sloveniji je bilo letos 327.000 mladih med 15. in 29. letom, kar je 16 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež mladih se v Sloveniji zmanjšuje, še pred desetimi leti so namreč predstavljali več kot 20 odstotkov prebivalstva.
ZN: Trajnostni razvoj bi pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti
ZN je temo letošnjega mednarodnega dne povezal z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v sklopu Agende 2030. Menijo, da mladi lahko predstavljajo velik doprinos k rešitvi problematike, s katero se ukvarja razvojna Agenda 2030. V 15-letnem načrtu želijo mlade čim bolj pritegniti k sodelovanju pri preoblikovanju proizvodnje in porabe blaga in storitev. To bi posledično vplivalo tudi na zmanjšanje tveganja revščine med mladimi, so izpostavili v sporočilu za javnost.
Od leta 2014 naprej MSS vsako leto izbere tudi mladinskega delegata ZN. Njegova naloga je, da svetu predstavi politike, usmeritve, dobre prakse in cilje Slovenije na področju mladih ter mladim v Sloveniji posreduje sklepe, smernice in priporočila, sprejeta na Generalni skupščini OZN, ki vsako leto v septembru poteka v New Yorku. Te se bo letos udeležil izbrani Andraž Šiler, ki je v svoji predstavitvi komisiji pokazal, da ima jasno vizijo delovanja instituta mladinskega delegata.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.