Če boste preveč varčni pri ogrevanju, vas lahko to udari po žepu

V sredo, 4. novembra je v veljavo stopil nov Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Ta pravilnik vključuje stavbe, kjer so najmanj štirje posamezni deli (stanovanja ali poslovni prostori) in imajo skupno daljinsko ogrevanje. Pravilnik je osnova, ki narekuje, po kakšnem ključu vam bodo obračunavali stroške ogrevanja in stroške tople vode, če ste priključeni na daljinsko ogrevanje. In ker so stroški ogrevanja stanovanja tisti, ki vas v času kurilne sezone najbolj udarijo po žepu, je pomembno, da se seznanite s tem, kaj prinaša nov pravilnik.

Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, kjer pričakujejo, da bodo nekatere varovalke, ki jih vsebuje novi pravilnik, prispevale k pravičnejši delitvi stroškov ogrevanja med sostanovalci, je delitev stroškov za toploto obvezna že od leta 2011. Po njihovih izračunih, se je odjem toplote v zadnjih štirih letih zmanjšal za 15 odstotkov, zato je bil ukrep uvedbe delilnikov toplote po mnenju ministrstva učinkovit. Do leta 2020 načrtujejo, da bi se poraba toplote zmanjšala še za dodatnih 5 odstotkov na 20 odstotkov.

Ukrep je zadovoljil pričakovanja države. Kaj pa nas, porabnikov?

Kot so pojasnili na ministrstvu, je analiza ukrepa delitve stroškov pokazala, da je po uvedbi delilnikov manj za ogrevanje plačalo 32 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 19 odstotkov plačalo več. Z delilniki in načinom obračunavanja toplote je zadovoljnih 46 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov jih je imejo težave z delilniki, a so jih odpravili, 13 odstotkov pa jih ima še vedno.

Ko je država lani sprejela nov Energetski zakon (EZ), je bilo temu potrebno prilagoditi tudi nov pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah. EZ določa obveznosti vgradnje števcev in delilnikov toplote, ta pravilnik pa se ukvarja zgolj z načinom delitve in obračuna stroškov za toploto.

Katere so novosti, ki jih prinaša nov pravilnik?

Zmanjšana pristojnost lastnikov stanovanj

V pristojnosti lastnikov delov stavbe, ki se ogreva, ostaja (tako kot v pravilniku iz leta 2010) odločanje o vrsti in tipu delilnikov ter o začetku in trajanju obračunskega obdobja.

Nič več pa lastniki stanovanj ne odločajo o parametrih za delitev in obračun stroškov ogrevanja, ki so: način določanja količine toplote za pripravo tople vode, izračun korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti, delež stroškov za ogrevanje oziroma pripravo tople vode, ki se razdeli med posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev. To je po novem v pristojnosti izvajalca delitve, ki pridobi podatke o številu oseb, o ogrevanih površinah posameznih delov, o višinah posameznih delov in o toplotnih izgubah posameznih delov stavbe, ki so določene na podlagi predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah, in sicer od lastnikov oziroma upravnika.

Kaj pa, če ne boste zadovoljni s korekturnim faktorjem, ki vam ga bo določil izvajalec delitve? Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da lastniki imajo vpliv, in sicer tako, da zamenjajo izvajalca delitve. Kar pa seveda prinese s seboj zapleten postopek in dolgotrajno pridobivanje soglasja.

Spreminja se delitev stroškov za toploto

Delitev stroškov v stanovanjsko-poslovnih stavbah se mora izvesti ločeno za stanovanjski in za poslovni del stavbe.
Spremenjen je tudi delež stroškov posameznih delov stavbe.

Pravilnik določa, da se stroški za ogrevanje v višini najmanj 50 odstotkovin največ 80 odstotkov razdelijo med posamezne dele stavbe po porabniških deležih (prej je veljalo od 60 do 80 odstotkov). Preostali del stroškov za ogrevanje se med posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine. Podobno razmerje velja tudi glede priprave tople vode. Preostali del stroškov za pripravo tople vode se v stanovanjskem delu na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež števila uporabnikov, v poslovnem delu pa glede na delež površine. 

Primeri, ko se ogrevanje računa po ogrevani površini:

Pravilnik določa, da se tam, kjer ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, porabniški delež določi tako, da je za ogrevanje enak deležu ogrevane površine. Kjer pa ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se porabniški delež za ogrevanje oziroma pripravo tople vode določi po ogrevalni površini, a se pomnoži s faktorjem 3.

Delitev stroškov se lahko izvede le v primeru, če so podatki dostopni za več kot 50 odstotkov ogrevane površine, sicer se stroški razdelijo glede na ogrevano površino. Na ministrstvu opozarjajo, da v praksi ta določba pride v poštev v začetku ogrevalne sezone, ko niso vsa stanovanja enako hladna in nekatera potrebujejo dogrevanje. V takem primeru se nato stroški delijo glede na delež ogrevane površine.

Prav tako velja, da v tistih stanovanjih, kjer je poraba nič ali manjša od 40 odstotkov povprečne porabe za stavbo, da se za ta stanovanja smatra, kot da ni podatka, zato se poraba računa glede na delež ogrevane površine.

Zanimivo je tudi, da se v primeru, kjer so nesorazmerna odstopanja in je poraba za 5-krat večja od povprečja celotne stavbe, smatra, da je nekaj narobe, zato morajo lastniki stavbe izvesti pregled ogrevalnega sistema. V tem primeru se vsem stanovalcem porabniški delež določi na osnovi ogrevane površine. Koliko stane takšen pregled, na ministrstvu podatka nimajo, je pa v primeru takšnih anomalij obvezen.

Nič se ne bo spremenilo tam, kjer zadeve že delujejo, tako kot treba, zagotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da mora izvajalec delitve delitev prilagoditi novemu pravilniku. Osnovni algoritem ostaja enak kot prej, ima pa določene varovalke, zato mora izvajalec preveriti morebitna odstopanja. In kaj to pomeni za vse tiste, ki že imajo vgrajene delilnike? Na ministrstvu pravijo, da ni treba narediti nič.