Vlada RS ni bila učinkovita pri zagotavljanju nepremičnin za svoje delovanje, so ugotovili na računskem sodišču. To je analiziralo leto 2014, ko je vlado sprva vodila Alenka Bratušek, in pa prvih devet mesecev leta 2015, ko ježe bila na oblasti aktualna vlada Mira Cerarja. Če bi vlada in ministrstva v celoti upoštevali normative, bi lahko vsako leto prihranili najmanj 7,6 milijonov evrov proračunskih sredstev.
"Menimo, da vlada RS in ministrstva niso bili učinkoviti pri zagotavljanju nepremičnin za svoje delovanje, saj smo ugotovili, da načrtovanje ravnanja s poslovnimi nepremičninami ni bilo učinkovito; da predpisi na področju ravnanja s poslovnimi nepremičninami med seboj niso bili usklajeni, kar ni omogočilo učinkovitega ravnanja s poslovnimi nepremičninami; pri centralizaciji ravnanja s poslovnimi nepremičninami vlada in ministrstvo za javno upravo nista ustrezno obvladala nekaj pomembnih tveganj – predvsem v delu, ki se nanaša na zagotavljanje zadostnega števila in usposobljenosti kadrov ter zanesljivih in popolnih evidenc," je zapisala Helena Lovše z računskega sodišča.
Nepopolne, neustrezne in nezanesljive evidence
Poleg tega, še navaja Lovšetova v sporočilu za javnost, evidence niso ustrezne, saj ne vsebujejo vseh potrebnih informacij, so nepopolne, saj ne vsebujejo vseh nepremičnin, in niso zanesljive, saj podatki niso ažurirani oziroma niso pravilni, poleg tega pa predpisani normativi glede potrebnih provršin prostorov praviloma niso bili upoštevani.
Če bi vlada in ministrstva v celoti upoštevali normative, bi lahko vsako leto prihranili najmanj 7,6 milijonov evrov proračunskih sredstev. Od tega se 5,7 milijona evrov nanaša na stroške površin, ki presegajo predpisane normative, 1,9 milijona evrov pa na stroške nezasedenih prostorov.
Ministrstva imajo za vsako načrtovano delovno mesto povprečno v uporabi 29 kvadratnih metrov, za zasedeno delovno mesto, skupaj s projektnimi zaposlitvami pa 27 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. To je sedem kvadratnih metrov (32 odstotkov) oziroma pet kvadratnih metrov (23 odstotkov) več od površine, ki je za delovno mesto predvidena v normativih.
63 tisoč kvadratnih metrov prostorov ne uporablja nihče
Vsa ministrstva skupaj imajo glede na normative za najmanj 79.917 kvadratnih metrov preveliko površino poslovnih prostorov. Za 79.917 kvadratnih metrov presežnih poslovnih prostorov znašajo povprečni letni stroški 8.183.501 evrov. Računsko sodišče je ocenilo, da bi bilo lahko v državnem proračunu vsako leto prihranjeno vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5.728.451 evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala normative.
V lasti RS je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče. Zaradi teh nepremičnin nastajajo stroški vzdrževanja, hkrati pa jim tudi pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je vsako leto 1.892.820 evrov stroškov. Skupaj ima torej država vsako leto za najmanj 7.621.271 evrov stroškov zaradi presežnih poslovnih prostorov, kar pomeni, da bi državni proračun vsako leto lahko realiziral prihranke v tej vrednosti, so zapisali v revizijskem poročilu.
Za učinkovitejše ravnanje s kadrovskimi stanovanji, počitniškimi kapacitetami in parkirišči bi morali vlada in ministrstva opredeliti namen in cilje ravnanja s stanovanji, analizirati potrebnost počitniških kapacitet in določiti kriterije dodeljevanja parkirišč.
Od ministrstva za javno upravo so zato zahtevali predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti. Računsko sodišče je vladi ter ministrstvom za javno upravo, za obrambo in za finance podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
Ministrstvo se z večino ugotovitev strinja, nekaj ukrepov za izboljšanje je že v teku
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da se lahko strinjajo z večino ugotovitev računskega sodišča, po presoji katerega vlada in ministrstva niso bili učinkoviti pri zagotavljanju nepremičnin za svoje delovanje. Prav s ciljem večje urejenosti tega področja so ocenili, da je smiselno izpeljati proces centralizacije, veliko ukrepov pa že peljejo.
Na ministrstvu so spomnili, da so pripravili zagonski elaborat projekta centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem. Izpeljavo procesa centralizacije pa so predvideli v letih 2016 in 2017. Podatki o nepremičninah, ki so predmet centralizacije, so v delu projekta, ki je že realiziran, v večjem delu urejeni. Pri nepremičninah, kjer podatki niso dokončno urejeni, pa so v teku sodni ali upravni postopki, v katerih ministrstvo aktivno sodeluje.
Kot pojasnjujejo, so bili tudi visoki stroški, na katere v poročilu opozarja računsko sodišče, eden od razlogov za projekt centralizacije. V okviru centralizacije poslovnih prostorov je oziroma bo ministrstvo za javno upravo vstopilo v vse pogodbe, ki so jih imeli posamezni organi sklenjene z zunanjimi izvajalci in dobavitelji. Na podlagi pregleda teh pogodb pa bodo postavili enotne standarde za vzdrževanje, varovanje in čiščenje.
V pripravi je tudi nova aplikacija centralne evidence nepremičnin. Ta bo nadomestila dosedanje, ki so neustrezne, v okviru informacijske rešitve pa bo omogočala obdelavo podatkov o nepremičninah v lasti države, pripravo statistik, povezanih z lastništvom, uporabo in upravljanjem nepremičnin ter merjenje in spremljanje učinkov programov in investicij, povezanih z nepremičninami v lasti države, in nadzor tako obratovalnih kot tekočih stroškov, so navedli na ministrstvu.
Kot so dodali, bo ažurno vodenje podatkov omogočalo t. i. interni trg, s katerim se bo za prazne prostore pripravilo selitvene načrte z namenom umestitve organov, ki prostore najemajo. Predvideni rok za izdelavo in polno operativnost aplikacije je pomlad 2018.
Glede prostorskih normativov na ministrstvu pojasnjujejo, da so bili sprejeti v letu 2013, se pravi v obdobju gospodarske krize, ko ni bilo sredstev za sanacijo in predelavo poslovnih prostorov. Večino prostorov je država pridobila oz. zgradila pred tem letom, stroški predelav vseh prostorov na normative pa so bi bili preveliki.
Odstopanje med 18 in 25 odstotkov, kot ga navaja računsko sodišče v svojem poročilu, je posledica uporabe starejših prostorov, ki so v državni lasti. Mnogo državnih organov namreč deluje v starih prostorih, nekatere stavbe so stare tudi več kot sto let in so bile zgrajene za povsem drug namen, tako so pisarne v takšnih objektih povečini temne, s premajhnimi okni, sama konstrukcija nepremičnin, kulturno varstveni predpisi in pomanjkanje sredstev pa onemogočajo ureditev poslovnih prostorov v skladu z normativi.
Glede nezasedenih prostorov pa so, kot so zapisali, računskemu sodišču že pojasnili, da gre za prostore, ki so neuporabni in so namenjeni rušenju, kar je vezano na investicijska sredstva in soglasja, ali pa prodaji. Situacija je nekoliko specifična, saj se večina praznih prostorov nahaja na območju mejnih prehodov, zaradi česar je omejena tudi možnost razpolaganja s temi nepremičninami, so še dodali.
Na ministrstvu so še zapisali, da so že začeli tudi z ustreznimi postopki spreminjanja zakonodaje.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.