'Naj se odločijo, kam bo šel višek denarja – ali v slabe naložbe ali v novo opremo za zdravstvene ustanove'

Predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline prof. dr. Uroš Ahčan je opozoril na razmere, v katerih deluje njegov oddelek. Kadrovsko jim nič ne manjka, a težave imajo z opremljenostjo. Pomanjkljivosti oddelka so se v polni razsežnosti pokazale pri balonarski nesreči, ki se je zgodila 23. avgusta v bližini Iga.

Opazili so rahlo upadanje števila opečenih: letno obravnavajo približno od 11.000 do 17.000 oseb, od tega pa jih vsako leto potrebuje bolnišnično oskrbo okoli 400 oseb. Tistih zares kritičnih primerov je od 10 do 20 letno.

Kje so torej zaznali glavne težave? Na področju kožne banke in hidroterapije, prav tako pri opremi in samih prostorih. Ahčan je dejal, da prenova kožne banke in hidroterapije poteka. Usodnega dne, ko je državo v zgodnjih jutranjih urah pretresla novica o tragediji, so jim na pomoč priskočili tudi nekateri dobavitelji. Opremo, ki je nujno potrebna za obravnavo poškodovancev s hudimi opeklinami, so dobili le na posojo. Gre za izredno drago opremo. Za lažjo predstavo: dve kovinski ploščici, s katerima pripravijo zdravo odvzeto kožo za nadaljnjo oskrbo poškodovanca, staneta približno 17.000 evrov. Ali cena kožnih nadomestkov – velikosti približno dlani odrasle osebe stane okoli 2.000 evrov. Stroški zdravljenja osebe, ki je imela 90-odstotne opekline telesa, so torej vrtoglavi.

Zaposleni so obravnavali ljudi, ki so se v balonarski nesreči huje poškodovali – globoke opeklinske poškodbe, ki so se raztezale na velikih površinah telesa. Nekateri so imeli tudi opekline dihal, ki so izredno nevarne, vsak poškodovanec pa je imel še druge poškodbe, in sicer zlome kosti, vreznine in podobno.

Na omenjenem oddelku imajo šest postelj, usodnega dne pa so bile tri postelje že zasedene. Vedeli so, da se morajo v najkrajšem možnem času organizirati in ustvariti prostor za nove poškodovance. To jim je tudi uspelo. Dobra je bila tudi odločitev, da poškodovance vozijo v različne bolnišnice. Ahčan je ob tem poudaril, da na svetu ni centra, ki bi lahko samostojno obravnaval vse poškodovance ene množične nesreče. Če bi bilo 23. avgusta še več poškodovanih, še posebej, če bi imeli hude opekline, bi prosili za pomoč kolege v Münchnu.

Koliko stane zdravljenje opeklin?

Oseba, ki je imela hude opekline, potrebuje številne posege – od odstranjevanja opečene kože, drugih operacij, kožnih nadomestkov, kopeli, estetskih posegov in podobno. Takšen poškodovanec potrebuje nenehno oskrbo in pozornost, saj se njegovo zdravstveno stanje lahko nenadoma spremeni, mogoče je tudi, da njegovo telo zavrne kožne nadomestke ali se razvije nevarna okužba. Operacije se morajo izvajati ob posebnih temperaturah, strokovnjaki pa morajo pazljivo določiti, kdaj je poškodovanec dovolj stabilen za določeno operacijo.

Zdravljenje tovrstnih poškodovancev je izredno drago. Ahčan je dejal, da v Avstraliji zdravljenje enega odstotka opečene kože stane približno 6.300 dolarjev, v Nemčiji pa približno 4.600 evrov. V Sloveniji stane celotna oskrba hudo opečenega približno 80.000 evrov, zavarovalnica pa jim povrne okoli 60.000 evrov. Razliko morajo pokriti sami.

Ahčan je opozoril, da se s hudimi finančnimi razmerami srečujejo tudi drugi centri in oddelki za zdravljenje opeklin po svetu. Nekateri svoja vrata zapirajo, drugi združujejo moči. Kaj se bo torej zgodilo z našim oddelkom, na katerem delajo strokovnjaki, ki so v tujini in doma izredno cenjeni? Sami poudarjajo, da je njihovo delo njihovo poslanstvo, a kljub temu je Ahčan opozoril, da opravljenih nadur, ki niso plačane, sploh več ne seštevajo, saj jih to spravlja v slabo voljo. Prav tako njihove domače. Kljub temu se trudijo po svojih najboljših močeh pomagati ljudem, ki njihovo pomoč potrebujejo. Vprašanje je, ali jih bodo pristojni slišali in jim zagotovili nujno potrebne naprave, s katerimi rešujejo življenja. "Dovolj nam je. Vidimo, da je v Sloveniji dovolj denarja in dovolj slabih naložb, ki se merijo v milijardah. Naj se odločijo – politiki in vsi ljudje –, kam bo šel višek denarja – ali v slabe naložbe ali v novo opremo za zdravstvene ustanove," je kritično dodal Ahčan.

Preberite tudi: Kako so balonarsko nesrečo doživeli zaposleni na ljubljanski urgenci, kjer so oskrbeli večino poškodovanih? Specialista travmatologa Havliček in Jug se strinjata, da je bilo osebje "takoj pripravljeno na vse", glavni anesteziolog ljubljanske UKC Vlahović pa nas je popeljal po hodnikih stare urgence, ki jo je že zdavnaj povozil čas.