Če se bo Časar s predajo strinjal, bi lahko bil v Sloveniji v dobrih dveh tednih

Preverili smo, kakšne so pravne podlage za postopke predaje in izročitev oseb. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da pravno podlago za izročitev iskane osebe predstavljajo večstranske pogodbe, katere državi pogodbenici sta tako država prosilka kot država, kjer je oseba prijeta, bilateralni sporazumi, Okvirni sklep Sveta o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, implementiran v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije ter zakon o kazenskem postopku.

Za predajo prijetega bo zaprosilo koprsko sodišče

Na koprskem sodišču so povedali, da je treba nalog najprej prevesti v francoščino in da ga bodo nato posredovali francoskim organom. Ti bodo nato odločili, ali so pogoji za predajo izpolnjeni. Če bodo pogoji za predajo izpolnjeni, bodo Časarja odpeljali neposredno v zapor.

Če Časar ne soglaša s predajo, se lahko zadeva podaljša tudi za dva meseca

Odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje mora biti, v kolikor zahtevana oseba s predajo soglaša, sprejeta v 10 dneh po soglasju, v kolikor pa oseba soglasja ni podala, pa v 60 dneh po prijetju zahtevane osebe. Po sprejeti odločitvi o predaji, mora biti zahtevana oseba, skladno s 23. členom okvirnega sklepa predana v najkrajšem možnem času na dan, o katerem se dogovorita pravosodna organa oziroma najpozneje v 10 dneh po končni odločitvi o izvršitvi evropskega naloga za prijetje. V kolikor predajo zahtevane osebe v prej navedenem roku preprečijo okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva, se izvršitvena in odreditvena pravosodna organa takoj povežeta med seboj in se dogovorita o novem datumu. V tem primeru se predaja opravi v roku 10 dni po dogovorjenem novem datumu.

Slovenija podpisnica številnih mednarodnih sporazumov

Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih sporazumov, ki dajejo pravno podlago za izvajanje postopkov izročitev. Je podpisnica Evropske konvencije o izročitvi, ki predstavlja pravno podlago za izročitev med 49 državami pogodbenicami. Poleg tega je Slovenija ratificirala tudi več konvencij, ki dajejo pravno podlago za izvajanje postopkov izročitev s še širšim krogom držav za kazniva dejanja, ki jih te konvencije opredeljujejo. Te konvencije so naslednje: konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, konvencija Združenih narodov proti korupciji ter konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.

Postopek predaje hitrejši od izročitve

Svet Evropskih skupnosti je junija 2002 sprejel Okvirni sklep sveta o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami EU, ki je v razmerju do držav članic EU nadomestil vse obstoječe multilateralne in bilateralne izročitvene instrumente. Ta instrument EU, katerega cilj ali namen je obvezujoč za vse države članice, ni neposredno uporabljiv, zato so ga morale države članice prenesti v svojo notranjo zakonodajo na način in v obliki, ki sta skladna z njihovim pravnim sistemom, kar je storila tudi Slovenija. Okvirni sklep je implementiran v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da je postopek predaje hitrejši od postopka izročitve, obenem pa imajo države v postopkih predaje manj razlogov za zavrnitev. Uvedeno je tudi neposredno komuniciranje med pravosodnimi organi držav članic, roki za odločitev o predaji, odprava ugotavljanja dvojne kaznivosti za določene vrste kaznivih dejanj in tako dalje.

Izročitev tudi v primerih, ko ni mednarodne pogodbe

Potrebno pa je poudariti, da notranja zakonodaja Slovenije omogoča izročitev osebe tudi v primeru, ko med Slovenijo in državo, ki prosi za izročitev, ni mednarodne pogodbe. Prav tako pa zakon o kazenskem postopku omogoča pripravo in posredovanje prošnje za izročitev na podlagi navedenega zakona, v primeru da Slovenija z državo, kjer je iskana oseba prijeta, nima sklenjenega večstranskega ali dvostranskega mednarodnega sporazuma.

V kolikor Slovenija nima sklenjenega mednarodnega sporazuma z državo, kjer je oseba prijeta, je bistveno to, da zakon o kazenskem postopku omogoča slovenskemu sodišču in ministru za pravosodje, da posredujeta prošnjo za izročitev osebe na podlagi slovenske notranje zakonodaje. Navedeno pomeni, da lahko tuje države, katerih notranje pravo dovoljuje izročitev brez mednarodne pogodbe in na podlagi vzajemnosti, izročajo prijete osebe v Slovenijo, kot to velja tudi za Slovenijo. V kolikor pa notranje pravo druge države zahteva obstoj mednarodnega sporazuma, se lahko državi poslužita možnosti sklenitve bilateralnega sporazuma za potrebe konkretnega primera, navajajo na ministrstvu.

Glede na krepitev mednarodnega sodelovanja med državami, vedno večjih prizadevanj za pregon kriminala ter naraščajočega števila mednarodnih pravnih podlag, ki omogočajo sodelovanje med državami na področju boja proti kriminalu, je vse manj držav, s katerimi Slovenije ne veže nobena mednarodna pravna podlaga, ki bi omogočala vsaj kakšno obliko mednarodnega sodelovanja, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se slovensko ministrstvo v praksi še ni srečalo s situacijo, ko bi odsotnost mednarodnega sporazuma bila razlog za ne-izročitev prijete osebe, s čimer so se obstoječe pravne podlage glede izročitve v praksi do sedaj izkazale za zadostne.

Kako poteka izročanje lastnih državljanov?

Slovenska ustava v 47. členu določa, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena ustave prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. V praksi navedeno pomeni, da sta relevantni instituciji v povezavi z institutom predaje oziroma izročitve, na katere je Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, Evropska unija in Mednarodno kazensko sodišče. V okviru navedenih so bili sprejeti instrumenti, ki dopuščajo tudi predajo slovenskih državljanov. To sta Rimski Statut in pa Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in predajo. Razen navedenih instrumentov Slovenijo ne zavezuje noben drugi pravni instrument, ki bi nalagal obveznost izročanja oziroma predajanja lastnih državljanov.