Čas je za oživljanje starih mestnih središč

Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na pobudo mestnih trgovcev in avstrijskih partnerjev začela izvajati nacionalni projekt vzpostavitve mestnega marketinga (TCM). Župana Ljubljane in Kopra, pooblaščenec župana Celja ter predstavnik avstrijske družbe Cima so v Ljubljani podpisali za to potrebne pogodbe.

Po evropski definiciji se mestni marketing zavzema za ohranjanje in razvoj mestnih jeder, za ekonomski, socialni in kulturni razvoj mestnega jedra. Išče nove priložnosti v mestu in skrbi za razvoj okolja, način življenja in navade ljudi. Gre za (ne)formalno javno partnerstvo, ki vključuje strokovnjake in partnerje z različnih področij, financira pa se iz javnega in zasebnega sektorja.

Slovenski projekt ima širši družbeno-koristen pomen, zato je Podjetniško trgovska zbornica vanj vključila službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Slovensko turistično organizacijo in zainteresirane občine – Ljubljano, Celje in Koper, je na današnji predstavitvi projekta v Ljubljani pojasnila direktorica zbornice Vida Kožar. Izrazila je tudi upanje, da se bodo projektu pridružile še druge mestne občine.

Kožarjeva je dodala, da je zbornica že lani spomladi vzpostavila nacionalno projektno skupino, v kateri bodo poleg predstavnikov omenjenih institucij še predstavniki avstrijskega partnerja – družbe Cima, ki bo pomagala pri implementaciji projekta. Prav tako je bilo februarja letos že ustanovljeno prvo združenje trgovcev, in sicer Združenje trgovcev mesta Ljubljane.

Zbornica naj bi skupaj s projektno skupino ustrezen model mestnega marketinga za posamezno občino implementirala že do marca 2012. Do tedaj nameravajo določiti za to potreben proračun in predlagati najprimernejši način financiranja. To bodo storili na podlagi raziskav, analiz ter razgovorov z nacionalnimi in občinskimi oblastmi, je pojasnila direktorica zbornice.

Boljši položaj za male trgovce

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da je v Sloveniji poleg velikih tudi več kot 7000 malih trgovcev, ki so za zdaj precej nepovezani. Ta projekt jim bo po njegovih besedah pomagal pri utrditvi položaja, tako da bodo lahko postali bolj konkurenčni.

Predsednik Združenja trgovcev mesta Ljubljana Jure Bricman je pojasnil, da bodo imeli trgovci od projekta predvsem dve koristi: končno bodo lahko povedali, kaj mislijo, poleg tega pa bodo lahko sooblikovali podobo mestnih jeder v prihodnosti. Prepričan je, da se bo s tem status trgovin v mestnih jedrih izboljšal.

Župani kritični do države

Četudi projekt ne bo takoj obrodil sadov, bo omogočil utrjevanje naše prepoznavnosti na evropskem trgu, je po podpisu pogodbe dejal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Ob tem je spomnil, da mestne občine od države prejmejo 13 odstotkov manj sredstev, kot jim pripadajo po porabi, in dodal, da gledališča in športni objekti ne služijo zgolj prebivalcem mest.

Na drugi strani je župan Mestne občine Koper Boris Popovič menil, da težav z mestnimi jedri nima le Slovenija, temveč Evropa na splošno. Dodal je, da je bilo mogoče v zadnjih letih zaznati napredek, da pa je treba razmišljati širše. Država bi morala po njegovih besedah znižati davke in dati ljudem priložnost zaslužiti. Treba bo bazirati na podjetništvu, to nas bo pripeljalo v boljše čase, je zatrdil.

Do države je bil kritičen tudi pooblaščenec župana Mestne občine Celje Marko Zidanšek, ki je izpostavil, da je razočaran, da druge države Slovenijo "prehitevajo po levi in po desni". Ljubljana, Koper in Celje v tem smislu kažejo napredek, dobro upravljanje na lokalni ravni pa daje rezultate, je povedal. Poudaril je še, da se njihova občina že ukvarja z obnovo starega mestnega jedra Celja in da bo poskrbela tudi za ustrezno vsebino oz. dogajanje v njem.