Bratuškova za CNN: Slovenija ne potrebuje pomoči, ampak čas

Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, ukrepanje je nujno, opozarja Evropska komisija v poglobljenem pregledu makroekonomskega stanja v 13 problematičnih članicah EU. Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Vlada mora zdaj opredeliti podroben načrt za reševanje tega problema.

Današnje svarilo Bruslja je še eno v nizu opozoril, ki jih dobiva Slovenija v senci ugibanj o potrebi po mednarodni finančni pomoči. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ob tem pravi, da so razmere še obvladljive, a je treba ukrepati hitro in odločno.

Čas za odločno ukrepanje

Rehn je tudi izrazil prepričanje, da je slovenska vlada pripravljena ukrepati, in povzel njene prioritete. Na prvem mestu je stabilizacija bančnega sektorja, takoj za njo pa konsolidacija javnih financ in privatizacija. V postopek privatizacije bi lahko prva šla ena od bank; omenja se Nova kreditna banka Maribor.

Kaj mora storiti Slovenija?

Slovenija mora dokončati začete reforme ter pripraviti celostne in konkretne ukrepe, ki jih mora opredeliti v proračunskih in reformnih načrtih, ki ju mora poslati v Bruselj "v prihodnjih tednih", je še opozoril Rehn.

Kje so največja tveganja?

Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.

Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.

Bruselj opozarja tudi na to, da so obdobja negotovosti in pravne ovire pri sprejemanju reform Sloveniji onemogočila ustrezno soočanje s temi neravnovesji ter s tem okrepila njeno ranljivost v času povečanega stresa pri financiranju držav v Evropi.

Kako bomo ukrepali?

Vlada mora torej zdaj v proračunskem in reformnem načrtu, ki naj bi ju poslala v Bruselj na začetku maja, opredeliti celostno in konkretno strategijo za reševanje problema makroekonomskih neravnovesij.

Če ne bomo upoštevali priporočil, bodo sledile kazni

Komisija bo nato ta načrta podrobno pregledala in ocenila ter podala priporočila za ukrepanje, ki jih bo razgrnila 29. maja. Če Slovenija priporočil ne bo upoštevala, jo v skrajnem primeru čaka kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Bratuškova: Potrebujemo čas

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v pogovoru za CNN poudarila, da je Slovenija zmožna sama rešiti svoje težave ter da bo to tudi storila. "Ne potrebujemo pomoči, potrebujemo le čas," je dejala.

Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, javni dolg je nižji od povprečja v EU, že lani pa so bile izvedene nekatere reforme, je dejala. Poudarila je, da Slovenija absolutno ni Ciper in izpostavila, da je naš bančni sistem manjši od ciprskega.

Finančno ministrstvo: Izzivi so usklajeni s prednostnimi nalogami vlade 

Izzivi, ki jih Evropska komisija izpostavlja za Slovenijo, so usklajeni s prednostnimi nalogami vlade, pravijo na ministrstvu za finance in ob tem spominjajo na izvedbo pomembnih reform v zadnjem letu, ki naslavljajo tudi makroekonomska neravnovesja.

Na ministrstvu so v odzivu na ugotovitve Bruslja spomnili na sprejetje zakonodajnega okvira za krepitev kakovosti bančnega sistema, na okrepitev sistema upravljanja podjetij v državni lasti z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga, ki bo olajšal postopek privatizacije podjetij, na sprejetje pokojninske in reforme trga dela, na bistveno znižan javnofinančni primanjkljaj in na restriktivno plačno politiko, ki je močno znižala rast stroškov dela, kar je prispevalo k dvigu konkurenčnosti gospodarstva.

Vlada je odločena in se strinja, da velja primarno pozornost usmeriti v izvedbo prestrukturiranja bančnega sektorja, zagotovitev boljšega upravljanja podjetij v državni lasti, vključno s privatizacijo, ter v nadaljevanje javnofinančne konsolidacije na način, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko okrevanje, zagotavljajo na ministrstvu.

Finančno ministrstvo intenzivno nadaljuje z vzpostavljanjem pogojev za začetek delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je že ustanovljena in katere izvedbena zakonodaja (uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank) je bila sprejeta prejšnji mesec. Cilj je, da se prenosi aktive iz bank na to družbo začnejo tekom poletja, vzporedno pa se na podlagi zadnjih gibanj stabilizira banke tudi s krepitvijo kapitala. Vzporedno se nadaljuje delo na izboljšanju upravljanja podjetij v državni lasti.

Ministrstvo pripravlja tudi podlage za rebalans letošnjega proračuna, ki bo ne glede na slabše domače makroekonomske napovedi zagotavljal nadaljnje zniževanje strukturnega primanjkljaja. Vlada pri tem ostaja zavezana ambiciozno zadanim ciljem strukturnih reform in njihovemu pravočasnemu sprejemu ter implementaciji in bo konkretne ukrepe predstavila v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, so še dodali na finančnem ministrstvu.