FOTO: Möderndorfer na Prešernovi proslavi: Če si kulturen, si etičen

Predsednik upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na državni proslavi ob kulturnem prazniku poudaril, da kultura in umetnost v Sloveniji živita zgolj zaradi notranje nuje ustvarjalcev, ki so idealistični. A s tem se ne da plačati položnic, je povedal. Kot je prepričan, so bile v zadnjih 25 letih vse slovenske vlade iste. Še najbolj iskrena je bila tista, ki je ministrstvo za kulturo preprosto ukinila. Podobno, se zdi, mislijo vse vlade, le da tega ne povedo jasno in glasno.

Möderndorfer meni, da bi morali biti politiki kulturni. Ker če je človek kulturen, je tudi etičen. Umetnost ne postavlja zidov, ampak jih ruši. In ni vse v poslušnosti velikih, pomembna sta pokončna in etična drža, je položil politikom na srce.

Če kdo ni dobro razumel več razsežnosti govora, je bil Möderndorfer še bolj jasen: z denarjem, ki ga je država vložila v krpanje bančne luknje, bi slovenska kultura in umetnost živeli 35 let. Tako pa životarita, njene ustvarjalce se ponižuje, ponuja se jim drobtine z velike kapitalistične mize. Möderndorferjev govor so večkrat prekinili aplavzi, čeprav, kot je na koncu povedal predsednik upravnega odbora, bodo njegov govor politiki pozabili že jutri.

Proslavo s podelitvijo državnih nagrad za umetnost je umetniško zasnovala režiserka in scenaristka Neda R. Bric. Z naslovom Pevcu vedno sreča laže, verzom iz Prešernove Glose, je združila posodobljena razmišljanja Franceta Prešerna (Matej Puc), Primoža Trubarja (Gregor Čušin) in Janeza Vajkarda Valvasorja (Rok Vihar) o lastnih usodah in letošnjih nagrajencih.

Scenarij je sledil kritičnemu premisleku družbe in kulture, ki na primerih Prešerna, Trubarja in Valvasorja kaže, da se zgodovina, tudi kar zadeva odnos do velikih, prevratnih osebnosti ponavlja.

Zdravljico je pred podelitvijo velikih Prešernovih nagrad slikarki Metki Krašovec in prevajalcu Alešu Bergerju interpretirala Milena Zupančič. Berger je svojo nagrado posvetil veliki dami slovenske frankofonije Radojki Vrančič, ki jo je ta nagrada obšla. Del zahvale je bila tudi hudomušna pesem Jacquesa Preverta. Krašovčeva se je upravnemu odboru zahvalila, da so nagrado podelili slikarstvu. Prepričana je, da umetnost iz človeka izvabi tisto, kar je v njem najlepšega, najbolj plemenitega in blizu Enemu.

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič (namesto njega je nagrado prevzel kreativni urednik Mladine Robert Botteri) in Arhitektura Krušec. Vse nagrajence so pospremili video portreti.

V sredo, na kulturni praznik, bo še vedno vse v znamenju kulture, potem pa, kot pravi Möderndorfer, bo šla karavana dalje.