Brezplačno se bo lahko cepilo okoli 55.000 oseb

Slovenija se uvršča med države, kjer je klopni meningoencefalitis (KME) endemičen, obolevnost pa je med najvišjimi v Evropi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato že pred leti pripravil predlog, da bi cepljenje proti omenjeni bolezni vključili v program cepljenja, da bi se to izvajalo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Letos sta tako do brezplačnega cepljenja upravičeni prvi generaciji, in sicer otroci, rojeni leta 2016, in odrasli, rojeni leta 1970. NIJZ je cepivo že prejel, tako lahko vsi, ki so do cepljenja z 'zavarovalniškim cepivom' upravičeni, odidejo do svojega izbranega zdravnika oziroma pediatra, kjer jih bodo cepili.

Kot je pojasnila epidemiologinja Marta Grgič Vitek, ZZZS krije le osnovno cepljenje, kar pomeni tri odmerke, ostali, poživitveni, še vedno ostajajo samoplačniški. Na NIJZ si želijo, da bi vsi, ki so upravičeni do cepljenja, to izkoristili, saj je precepljenost proti KME v Sloveniji zelo nizka, obolevnost pa relativno visoka.

Kot so ugotovili po pregledu podatkov, za KME najbolj obolevajo odrasli v starosti med 55 in 64 let, zato so se odločili, da morajo brezplačno cepljenje umestiti v obdobje, preden se začne pojavljati najvišja obolevnost. Ker pa tudi otroci niso imuni na KME, in čeprav bolezen pri njih poteka lažje, so se odločili, da v brezplačno cepljenje vključijo tudi skupino otrok, saj lahko bolezen tudi pri kakšnem od njih poteka težje, posledice pa so lahko zelo dolgotrajne. Letos se lahko tako brezplačno cepi generacija, rojena leta 2016, takih je okoli 20.000, in generacija letnik 1970, ki šteje okoli 35.000 posameznikov.

Vsako leto bo do brezplačnega cepljenja upravičena druga generacija, tako da bo sčasoma pocepljen večji del slovenske populacije. Z ZZZS so sporočili, da so za brezplačno cepljenje namenili 1.526.000 evrov. Na NIJZ sicer pravijo, da brezplačno cepljenje za celotno populacijo hkrati ni mogoče, tako organizacijsko kot finančno. Kot pojasnjujejo, se vsako cepljenje uvaja tako, da se najprej začne z eno generacijo in se potem nadaljuje.

Sicer pa na NIJZ vsem, tudi tistim, ki do brezplačnega cepljenja proti KME niso upravičeni, svetujejo, naj se cepijo. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke: najbolje je, da cepljenje začnemo v zimskem obdobju, da smo v sezoni že zaščiteni z dvema odmerkoma, a cepimo se lahko kadarkoli, vendar moramo vedeti, da še teden dni po prejemu drugega odmerka zaščita še ni ustrezna.

Drugi odmerek naj bi po priporočilih prejeli v enem do treh mesecih po prvem odmerku, če pa smo cepljeni med sezono klopov, lahko drugi odmerek prejmemo tudi 14 dni po prvem odmerku. Tretji odmerek naj bi prejeli od pet do 12 mesecev oziroma od 9 do 12 mesecev po drugem odmerku. Po osnovnem cepljenju se priporočajo še poživitveni odmerki, in sicer prvič po treh letih, potem pa na pet let. Po dopolnjenem 60. letu pa spet na tri leta.

Kot pojasnjuje Grgič Vitkova, že osnovno cepljenje zagotavlja velikemu deležu relativno visoko zaščito, saj je še kar nekaj let po osnovnem cepljenju okoli 60 odstotkov prebivalcev še zaščitenih. Če pa cepljenje obnavljamo s poživitvenimi odmerki, je zaščita zelo visoka, več kot 97 odstotkov.

In če pri lymski boreliozi velja, da prej kot odstranimo klopa, manj je možnosti, da bo nastala okužba, pa za KME to ne velja. Že takoj po vbodu se namreč lahko okužimo z virusom. Edina zaščita proti tej bolezni pa je prav cepljenje.