S predavanji je zaslužil okoli 20.000 evrov letno

Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar se je odzval na očitke Komisije za preprečevanje korupcije in na poziv, naj minister za delo Ivan Svetlik preuči možnosti za njegovo razrešitev. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč na ministrstvo za delo poslala ugotovitve in poročila glede postopkov, v katerih je bil Brezovar. Ministrstvu so tako predlagali, da pristojne službe opravijo analizo dejanskega stanja in ocenijo primernost politike inšpektorata za delo.

Na podlagi teh ugotovitev pa naj predlagajo ukrepe za učinkovit inšpekcijski nadzor. Poleg tega je komisija ministrstvu priporočila, naj Brezovar razkrije svoje avtorske in podjemne pogodbe za obdobje zadnjih štirih let in jih primerja z aktivnostmi delovne inšpekcije pri podjetjih, s katerimi so bile te pogodbe sklenjene. Zaradi ugotovitev komisije pa so na komisiji še predlagali, naj ministrstvo preveri odgovornost Brezovarja ter predlaga ustrezne ukrepe, "vključno morebitno preučitev razlogov za razrešitev s položaja".

Na komisiji so izpostavili nekaj postopkov, ki so jih vodili v zvezi z delom inšpektorata. Leta 2009 so inšpektorat obvestili o sumih za trpinčenje in nezakonite odpovedi delovnega razmerja javnemu uslužbencu Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Ti naj bi nastali, ker je uslužbenec prijavil izginotje 93.500 litrov državnega bencina iz skladišča. Komisija je inšpektorat obvestila, da so razlogi za odpoved delovnega razmerja dokazljivo neresnični. Komisija naj bi pozneje dobila dopis inšpektorata, da v tem primeru niso ugotovili nepravilnosti. Kot pravijo, naj bi nadzor opustili in ga želeli predati drugemu organu.

Kot drugo so opozorili na problem Vegrada, kjer je inšpekcija opravila številne preglede in ugotovila veliko število kršitev, da delodajalec ni plačeval prispevkov ali pa da delavca ni prijavil. Kot pravijo na KPK je pri tem odprto vprašanje, zakaj inšpektorat ni sprožil stečaja podjetja ali zakaj ne prepove opravljanja dejavnosti, kar lahko stori, če ugotovi večje število kršitev.

Poleg tega so v KPK inšpektoratu tudi očitali, da je inšpekcija za delo dala predhodno soglasje delodajalcu za odpoved delovnega razmerja uslužbenki v času nosečnosti. Po tem pa naj bi javna agencija, ki je to uslužbenko odpustila, z Brezovarjem sklenila avtorsko pogodbo za svetovanje s področja varstva pri delu. Pozneje pa je delovno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved delovnega razmerja v času nosečnosti nezakonita.

Na komisiji tudi sicer pravijo, da ima Brezovar vsako leto večje število avtorskih pogodb za podobne storitve, o čemer naj bi jih obvestil tudi eden izmed sindikatov.

Brezovar: Skoraj vsem podjetjem v Sloveniji predavam le v prostem času

Brezovar je na današnji novinarski konferenci dejal, da je v 18 letih predaval na skoraj vseh slovenskih podjetjih, večinoma o delovni zakonodaji. Kar se mu ne zdi nič sporno in tudi ni vplivalo na morebitne postopke zoper ta podjetja, ki jih vodijo posamezni inšpektorji in ne on sam. Kot pravi, kot vodja inšpektorata ne sme opravljati svetovalnega ali kakšnega drugega dela, lahko pa opravlja pedagoško in znanstveno delo. Pogodb za predavanja je imel okoli eno ali dve na teden, v letu 2010 pa naj bi s temi predavanji zaslužil okoli 20.000 evrov. Nekatera predavanja so brezplačna, druga pa stanejo od 100 do 400 evrov na predavanje, je še dejal. Da bi kadar koli podpisal kakšno svetovalno pogodbo, pa je Brezovar zanikal.

Kot je dejal, predava izven svojega delovnega časa, če so ta predavanja v dopoldanskem času, pa je ta čas nadomestil v popoldanskem času. Za takšen način dela pa naj bi imel tudi soglasja vseh ministrov, ki so vodili ministrstvo za delo.

Glede očitka o Vegradu je dejal, da so leta 2010 opravili 66 nadzorov in po tem podali tudi pet kazenskih ovadb. Zakaj niso vložili predloga za stečaj, pa je pojasnil, da to področje ureja zakon o prisilni poravnavi, likvidaciji in stečaju, ki te možnosti inšpektoratu ne daje. Pa tudi, če bi imeli to možnost, ne bi imeli toliko denarja, kot ga je treba pri takem podjetju zastaviti ob predlogu za stečaj, je še dejal.

Glede odpovedi delovnega razmerja na Zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov pa je Brezovar dejal, da na področju mobinga v javni upravi inšpektorat nima pristojnosti, saj zakon o javni upravi določa, da nadzor na tem področju opravlja inšpektorat za javno upravo. Ker se niso mogli dogovoriti, kdo bo to počel, je zadevo prevzel inšpekcijski svet, ki pa o tem ni odločal. Na inšpektoratu za delo so MJU predlagali, da glede tega popravi zakon, da pa lahko zadevo sami še enkrat pregledajo.

Inšpektorat sicer ne more ugotavljati, ali se je zgodil mobing v podjetju, saj to ugotavlja sodišče, je dejal Brezovar. Inšpektorat pa lahko preveri, ali je delodajalec ravnal tako, da bi mobing preprečil. Lahko tudi svetuje žrtvi, če ugotovi sume kaznivega dejanja, pa lahko to prijavi policiji.

Glede noseče uslužbenke, ki so jo odpustili, pa je Brezovar dejal, da so detektivi ugotovili, da je med bolniškim dopustom smučala na Jahorini. Zato je inšpektorat izdal soglasje za odpoved delovnega razmerja. Sodišče pa je odločbo razveljavilo zaradi postopkovnih napak, saj je delodajalec uslužbenki vročil odpoved delovnega razmerja pred pravnomočnostjo odločbe.

Na koncu je še dejal, da ne namerava odstopiti, saj ni storil nič nezakonitega, nasprotno, meni, da inšpektorat vodi dobro in neodvisno. Opozoril je tudi na to, da sam ne vodi postopkov, zato tudi na njih ne more vplivati.

Z ministrstva za delo so sporočili, da bo minister do konca prihodnjega tedna sprejel ukrepe glede tega primera.