Vlada je na današnji seji obravnavala poročilo o ravnanju generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki ga je pripravil pravosodni minister Aleš Zalar. Izpostavil je njeno neposredno komuniciranje s policistom specializiranega oddelka tožilstva, s čimer naj bi Brezigarjeva kršila zakon. Kljub temu ni predlagal njene razrešitve.
Tako je od ustavnega sodišča zaprosila za interpretacijsko mnenje glede 41. člena zakona o državnem tožilstvu, ki ureja postopek razrešitve generalnega državnega tožilca, je po seji vlade povedal pravosodni minister. V interpretacijskem mnenju po Zalarjevih besedah ustavno sodišče pove, kako je treba razlagati zakon oziroma kakšen postopek je treba izpeljati, da ta ni v neskladju z ustavo.
Pahor: Prepričanje ne sme ovirati opravljanja funkcije
Glede spora med Brezigarjevo in Zalarjem pa je premier Pahor povedal, da pričakuje, da bosta pravosodno ministrstvo in državno tožilstvo sodelovala, kot to predvideva zakon, in da bosta delovala v korist države. "Treba je presoditi, kaj je narava slabega sodelovanja, kaj je diagnoza in kje so rešitve," je menil premier. Pri tem je premier še poudaril, da je treba rešitve iskati ad rem in ne ad personam. Kot primer ravnanja po načelu ad personam je navedel primer nekdanjega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, pri čemer je izpostavil, da sta javnost in politična opozicija pritiskala tako dolgo, dokler minister ni zapustil položaja. Sedaj pa se z razlogi za njegov odhod nihče več noče ukvarjati, s čimer pa se premier ne strinja. Poudaril je še, da Brezigarjeva svojega političnega prepričanja ne skriva, česar od nje tudi nihče ne pričakuje, sam pa pričakuje, da je njeno prepričanje ne ovira pri profesionalnem opravljanju funkcije. Za zdaj ga ministrove obtožbe o njenih napakah niso prepričale, ker če bi ga, bi bilo zdaj vse drugače, še dodaja.
Problem naj bi bilo sodno varstvo
Po pisanju Dnevnika, ki navaja pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, je ključni problem, da sedanja ureditev razrešeni osebi ne zagotavlja sodnega varstva. To je pomembno, pravi Pirnat, saj ima razrešitev generalnega državnega tožilca škodljive posledice za njegovo nadaljnjo kariero. Kar tri leta namreč ne sme biti nikamor razporejen. Ob tem pa državnemu zboru razlogov za razrešitev sploh ni treba navesti.
Zalarjevo poročilo je označeno kot zaupno, javnosti pa bo dostopno, če bo vlada z njega umaknila stopnjo zaupnosti.
SDS: Ravnanje vlade kaže, da so bili očitki le politična gonja
Za javnost pa se je na današnjo odločitev vlade odzvala tudi opozicijska stranka SDS. Zvonko Černač je zapisal: "Današnja odločitev vlade glede generalnega državnega tožilstva kaže na to, da so bili vsi očitki zoper generalno državno tožilko navadna politična gonja. Če bi obstajali minimalni razlogi za razrešitev, bi se jih vlada poslužila. To toliko bolj, ker je na tej točki pravosodni minister izgubil še tisto malo verodostojnosti, ki jo mora kot minister imeti za vodenje resorja. Z današnjo odločitvijo vlade bi se moral Zalar posloviti od ministrskega stolčka."
Černač meni, da ustavno sodišče ni tisto, ki razlaga zakon, še najmanj pa njegove pravilnosti. Zato bi moralo ustavno sodišče po njegovem mnenju zahtevo vlade zavreči. Tudi zato, ker bi morala vlada zahtevati avtentično razlago zakona, to pa po njegovem lahko da le državni zbor.
Po njegovem mnenju služi izhod z ustavnim sodiščem samo izogibanju neprijetni razpravi v državnem zboru, saj bi se vladajoča koalicija zelo težko ubranila očitka, da spreminja zakon samo zato, da bi se znebila generalne državne tožilke. "Temu pa se lahko reče tudi zloraba postopka pred ustavnim sodiščem," pojasnjuje poslanec.
"Premier oziroma vlada v celoti postaja iz dneva v dan večja talka izsiljevanja s strani ene izmed vladajočih strank, ki postaja vedno bolj brezobzirno in nasilno. Nujna bi bila torej celovita sprememba vladne ekipe z odstranitvijo tistih členov, ki onemogoča normalno delovanje izvršne veje oblasti," je v odzivu zaključil poslanec največje opozicijske stranke.
SLS: Minister ne izbira sredstev
Po mnenju SLS je napoved vlade, da bo ustavno sodišče vprašala glede postopka razrešitve generalnega državnega tožilca, "razkrila pravi namen celotnega dogajanja okoli postopkov državnega tožilstva v zadnjih tednih". Menijo tudi, da minister za pravosodje ne izbira sredstev za odstavitev generalne državne tožilke.
"Očitno zdajšnjemu vodji slovenskega pravosodja ni v interesu, da državno tožilstvo dela dobro, zakonito, strokovno in učinkovito, temveč je primarna naloga odstavitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar," ugotavljajo v stranki. "Po današnji seji vlade pa so se zadeve popolnoma razjasnile. Stanje v državnem tožilstvu je nepomembno, ključno je najti način, kako najelegantneje odstaviti generalno državno tožilko," so še sporočili iz SLS.
Jelinčič: Brezigarjeva je delala strokovno
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je prepričan, da pravosodni minister ni uspel najti nobenega ustreznega razloga, da bi razrešil Brezigarjevo, zato je šel v zahtevo po interpretaciji zakona. Poudaril je, da je generalna državna tožilka delala strokovno, navkljub vsem pomislekom o politični vpletenosti. "Mislim, da ni uporabljala svoje politične poti zato, da bi to implementirala v svoje strokovno delo," je dejal Jelinčič in dodal, da proti njenemu strokovnemu delu nima nobenih pripomb. V zvezi z današnjo premierjevo izjavo, da nima razlogov, da bi dvomil v delo Brezigarjeve, pa predsednik poslanske skupine SNS meni, da je Pahor potegnil pametno potezo, saj je prepustil zadevo strokovnemu premisleku.
SD: presoja je potrebna
Vodja poslanske skupne vladojče SD Bojan Kontič pa je prav nasprotno ocenil, da je presoja potrebna. "To je odločitev vlade, ki lahko predlaga razrešitev. In vlada je tista, ki lahko ustavi postopek razrešitve. To ni stvar državnega zbora niti poslanske skupine," je menil.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.