Kraljič: Ne vem, zakaj je o fiskalnem pravilu treba neskončno razpravljati

Danes so imeli v državnem zboru na dnevnem redu izredno sejo o vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Ker na včerajšnjem političnem vrhu pri premierki Alenki Bratušek niso sprejeli končnih odločitev, se je politični vrh danes sestal še enkrat.

In sprejeta je bila odločitev, da glasovanja o fiskalnem pravilu danes ne bo. Politični vrh se je namreč dogovoril, da na izredni seji DZ opravijo le predstavitve poslanskih stališč. Seja je bila nato prekinjena, nadaljevali pa jo bodo 7. maja, je napovedal predsednik DZ Janko Veber. "Gre za soglasen dogovor vseh strank, predlagatelj SDS pa temu ne bo nasprotoval," je po sestanku še dejal Veber.

Bratuškova je izrazila veselje, da so se vse politične stranke uspele poenotiti v tem, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah. "Veseli me, da se zavedamo, da mora biti fiskalno pravilo, ki bo zapisano, takšno, ki bo izvedljivo v praksi," je poudarila premierka.

Predsednik DL Gregor Virant je današnji dogovor ocenil kot dober kompromis. "Zelo narobe bi bilo in zelo škodljivo, če bi se danes prepirali o tem vprašanju," je ocenil po srečanju političnega vrha.

"S tem bi poslali najslabše možno sporočilo finančnim trgom, tako da današnji dogovor razumem kot neko zavezo, voljo, da fiskalno pravilo vnesemo v ustavo in to v doglednem času, nekje do konca maja," je dejal.

Predvsem koalicijske stranke so upale na takšen razplet, ki se je nakazoval že po včerajšnjem sestanku. Maja naj bi bilo namreč na podlagi novih javnofinančnih izračunov jasno, ali je fiskalno pravilo v ustavo mogoče vnesti po sedanjem predlogu ali so potrebne spremembe besedila.

Šlo naj bi predvsem za to, da bi se leto uveljavitve pravila o tem, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali v presežku, premaknilo z 2015 na 2017.

V današnji predstavitvi poslanskih skupin je bilo sicer slišati ponoven jasen izraz podpore vnosu pravila v ustavo s strani SDS, SLS, NSi, DL in DeSUS.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je tako ponovil, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutni negativni trendi.

V SD in PS, ki lani spremembe ustave nista podpirali, pa je bilo slišati podporo njegovemu vnosu v ustavo, a na realnih temeljih, ki ne bodo dodatno negativno učinkovali na gospodarstvo in socialno državo.

''Če smo rekli, da je fiskalno pravilo potrebno, potem ga sprejmimo''

Politika s preigravanjem okoli vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo izgublja dragocen čas, je povedal nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Kot razume sam, je Slovenija vpis v ustavo tako ali tako obljubila, zato ne ve, zakaj je o tem treba neskončno razpravljati.

"Fiskalno pravilo ne bi bilo potrebno nikjer, če bi se politiki držali predpisov Maastrichtske pogodbe. Zdaj pa je potrebno zato, ker so grešili vsi, začenši s Francijo in Nemčijo, kjer so prvi pregrešili kriterije dolgov. Ker si nihče ni upal nič reči, so ostali pridno grešili za njimi, kar naenkrat pa se je pokazalo, da smo prišli ne le v finančno krizo, pač pa tudi v krizo realne ekonomije," je dejal Kraljič.

Fiskalno pravilo zdaj vidi kot eno od možnosti, da se nekoliko obrzda stvari, ki so se dogajale v preteklosti. To pa po njegovem pomeni le, da politiki ne zaupajo sami sebi. Če pa smo že rekli, da je to fiskalno pravilo potrebno, potem ga sprejmimo čim prej, je dejal, saj odlašanje po njegovem mnenju pomeni še dodatno zmanjšanje verodostojnosti Slovenije v tujini.