Dve uri dolgo zaslišanje je bilo za Bratuškovo težka preizkušnja, na njeno predstavo pa je večinoma slišati negativne kritike. Člani obeh odborov so ji že med samim zaslišanjem očitali, da na vprašanja ne odgovarja, da le premetava besedne zveze in naučene stavke. Prav tako so številni izpostavili njeno (samo)kandidaturo, želeli so odgovore o njenih težavah s protikorupcijsko komisijo in odgovore o tem, ali sploh deli evropske vrednote, glede na to, da je znano, da je poudarjala, da je Slovenijo "rešila pred EU", na proslavi v Stožicah pa pela pesem, ki so jo v tujini razumeli kot komunistično.
Ali jo bodo člani odborov podpri ali bodo od nje zahtevali še dodatne odgovore, naj bi bilo znano jutri zvečer. Zaenkrat gredo ugibanja večinoma v smer, da jo bosta odbora zavrnila, predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker pa da bo moral spremeniti seznam komisarjev. V Junckerjevem kabinetu zaslišanja Bratuškove ne komentirajo, saj pravijo, da se do posameznih zaslišanj ne opredeljujejo.
Vzponi in padci Bratuškove na zaslišanju
Zaslišanje se je sicer za Bratuškovo začelo precej obetavno. Vodja zaslišanja je na začetku razložil, da bodo člani odborov poleg znanja Bratuškove o področju, ki bi ga naj pokrivala, ocenili še njeno zavezanost evropskim načelom, osebnostno primernost in komunikacijske spretnosti.
Bratuškova je zaslišanje začela z 12 minut dolgo prestavitvijo v angleščini. Njena izgovorjava je bila tokrat občutno boljša kot smo vajeni iz njenih preteklih nastopov. Kot svoje prioritete je izpostavila energetsko unijo, evropsko energetsko (samo)zadostnost EU in globalno konkurenčnost evropske energetske industrije.
Dejala je, da je vajena delati v visoko stresnih situacijah, ter da se včasih za rešitev potrebuje "ženski pristop".
Dotaknila se je tudi svojega imenovanja in poudarila, da je končno odločitev o slovenskem komisarju sprejel predsednik EK Jean Claude Juncker.
Bratuškova je v nadaljevanju izpostavila težave glede na področju energetske odvisnosti evropskih držav, kjer je šest držav popolnoma odvisnih od enega tujega energetskega vira. Poudarila je nujnost širitve nabora energetskih virov držav članic EU, nujnost razvoja okolju prijaznih tehnologij, izboljšanje energetske infrastrukture, temu primerno politiko vlaganj, zavzemanje za zeleno rast in podporo prehodu na nizkoogljično družbo.
Kot je dejala, bo za dosego teh ciljev potrebnega veliko dela, a se pomena sprememb zavedajo tudi evropski državljani. Za svojo predstavitev je požela aplavz.
Prvo vprašanje - prvi napad od mnogih
A že prvo vprašanje je bilo napad - kako bo Bratuškova, ki je Slovencem razlagala o morebitni evropski okupaciji Slovenije, če bi bili potrebovali zunanjo pomoč, ustvarjala energetsko unijo, ki bo morala pri tem poseči v nekaj suverenosti držav članic, je zanimalo člana odbora. Bratuškova je v odgovoru zgolj poudarila, da je s sodelovanjem držav članic mogoče doseči skupne cilje.
Na vprašanje, kako bo dosegla, da Evropska unija postane vodilna na svetu po uporabi obnovljivih virov energije, je Bratuškova dejala, da obnovljivi viri energije zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, zmanjšujejo odvisnost od uvoza energentov in ustvarjajo zelena delovna mesta ter krepijo gospodarsko rast, kar pomeni, da je torej prav od njih odvisno doseganje še nekaterih drugih ciljev EU. Vendar pa – kot je poudarila Bratuškova – so skladno z evropsko pogodbo države članice same odgovorne za to, kakšen "energetski miks" uporabljajo v državi. Da pa se morajo vse članice zavedati tudi tega, kakšni so skupni evropski cilji. Če bo temu tako, je mogoče doseči cilj glede obnovljivih virov energije. Kot je dejala, bo sama, brez sodelovanja držav članic, težko kaj storila. Da bi naredili obnovljive vire energije cenejše, bolj dostopne za industrijo, pa je po mnenju Bratuškove treba nadaljevati z vlaganji v inovativne rešitve. Bratuškova je še poudarila pomen močnega notranjega energetskega trga Evropske unije.
Z nejasnimi odgovori razjezila člane odborov
Že kmalu je postalo jasno, da odgovori Bratuškove ne navdušujejo ne prisotnih poslancev, ne tistih, ki so dogajanje komentirali na Twitterju.
Najprej so se očitki o slabih in nejasnih odgovorih razpisali na Twitterju, nato pa so se dobesedno razjezili še poslanci, katerih vprašanja so postala vse bolj napadalna in so jo opominjala, da odgovori niso dobri. Ena od evropskih poslank ji je zabrusila, da v nedorečenih odgovorih na vprašanja ni povedala še nič, kar ni bilo že v predstavitvi. Od Bratuškove je želela konkreten odgovor na vprašanje, kako bo dosegla zavezo iz predstavitve, da bi z inteligentno obdavčitvijo dosegli, da onesnaževalci plačajo, če pa so davki v pristojnosti držav članic. Bratuškova ji je v odgovor dejala, da bo s sodelovanjem in dialogom mogoče tudi to, bolj konkretnega odgovora pa ni podala.
Zaradi nedorečenosti Bratuškove se je nato oglasil še en evropski poslanec, ki je dejal, da naj ne govori o splošnem stanju, ker vsi vemo, da je slabo, od nje pa se pričakuje rešitve, saj je to njena naloga, oziroma "stvar kuharja", je dejal in s tem namignil na jezikovni spodrsljaj iz pisne predstavitve. V odgovoru je Bratuškova dejala, da izpostavlja sodelovanje držav, ker drugače pač ni mogoče uvesti nujnih rešitev.
Bratuškova je tekom odgovarjanja na vprašanja dejala, da za bolj konkurenčno energetiko potrebujemo investicije, veliko tega denarja bo moralo priti iz zasebnega sektorja, ker se vsi zavzamemo za zeleno rast pa meni, da bodo znotraj EK našli dogovor in videli, da so investicije v zelena delovna mesta in zeleno rast nujna.
Kako primeren je za komisarja nekdo, ki poje komunistične pesmi, pošto mu pošilja KPK (a je ne dvigne), kot največji dosežek pa navaja ubranitev Slovenije pred EU?
Evropska poslanka, ki je Bratuškovi zastavila naslednje vprašanje, je dejala, da upa, da bo "to storila z žensko mehkobo" in Bratuškovi navrgla, da iz njenih dosedanjih odgovorov v dvorani ni nikomur jasno, kakšna komisarka bo. Dodala pa je, da je ironično, da je ženska, ki je Slovenijo "rešila pred Evropsko unijo", zdaj kandidatka za posel na področju, kjer prevladuje mnenje, da je potrebne več Evrope. Bratuškova je na to dejala, da je bolj kot Slovenijo, rešila Evropsko unijo pred novim problemom.
"Če že o energetski uniji ne veste prav veliko, povejte kaj o vaši težavah s KPK ...," je bil piker naslednji izpraševalec, ki jo je še vprašal, ali se ji ne zdi, da bi bilo prav, da bi poslanci lahko videli dokumente KPK, saj bi se tako lažje odločili o njeni primernosti.
Bratuškova je na to dejala, da je bil postopek izbire kandidata takšen, kot je bil, le zato, da bi Slovenija pravočasno poslala svojega kandidata in ne povzročala težav. Dejala je, da dosledno spoštuje zakone, doslej je prejela le parkirno kazen in kazen za prehitro vožnjo. Zanikala je, da bi se izogibala KPK in da bi imel postopek njenega imenovanja znake korupcije.
Na očitke o tem, da je na proslavi v ljubljanskih Stožicah pela komunistično pesem, je Bratuškova dejala, da nikoli ni bila članica kakšne komunistične stranke. In dejala, da doma posluša obratne očitke, da je preveč evropsko usmerjena, da je preveč poslušala navodila iz Bruslja. Dejala je, da meni, da je EU prava pot za Slovenijo in je ponosna, da je del povezave.
Izrekla podporo obnovljivim virom energije
Med bolj vsebinskimi vprašanji je poslance zanimalo, ali bi podprla višje cilje na področju klimatskih sprememb. Bratuškova je dejala, da jih je pripravljena zagovarjati, ker meni, da so potrebni, a dodala, da je treba biti tudi realen, saj nič ne pomaga, če si Evropske unija zastavi še tako ambiciozne cilje, ki ne bodo uresničeni.
Eden od izpraševalcev je Bratuškovo opozoril na "industrijski masaker gospodarstva zaradi drage energije, k čemur da prispevajo tudi dragi obnovljivi viri energije" in jo vprašal, če bi iz EU izgnala energetsko intenzivne panoge in dovolila, da se preselijo v države z nižjimi okoljskimi standardi. Bratuškova je na to dejala, da je odgovor boljši notranji trg in večja konkurenca. Kot primer je navedla Slovenijo, kjer so se cene po zaslugi vstopa novih igralcev na trg energije, znižale tudi za 30 odstotkov. Je pa Bratuškova poudarila, da je obnovljiva energija ne glede na vse, prihodnost, če želijo Evropejci zanamcem predati zdravo okolje.
Španski evropski poslanec je izpostavil težavo najstarejše nuklearke v Španiji, ki je v okolici gosto poseljenega območja in jo želi upravljavec ponovno odpreti, čeprav so v Belgiji podobne elektrarne zaprli. Bratuškova je dejala, da konkretnega primera ne pozna, da pa so po njenem vedenju glede na stresne teste evropske nuklearke varne. Se pa zaveda, da imamo v EU stare nuklearke, zato bodo potrebna vlaganja v raziskave in razvoj na področju jedrske energije, premisliti bo tudi treba, ali bi lahko jedrske odpadke brez nevarnosti uporabili še kje. Poudarila je, da jo bo na področju jedrske energije zanimala predvsem varnost.
Evropske poslance je zanimal tudi odnos Bratuškove do kontroverznega projekta Južni tok. Kot je dejala Bratuškova, morajo biti pri pri projektu Južni tok upoštevana vsa evropska pravila.
Bo, če KPK ugotovi nepravilnosti, odstopila?
Člani odborov so se pogosto vračali na najbolj sporne teme glede njenega imenovanja, saj so menili, da so pojasnila, ki jih je ponudila sama, preskopa.
Na vprašanje, kakšne so njene kompetence za uspešno delo, je dejala, da je v zadnjem letu in pol, ko se je morala boriti in prepričevati mednarodne finančne trge, da Slovenija ne bo bankrotirala, čeprav so bili o tem prepričani politiki in mediji, s konkretnimi ukrepi pokazala, da ne samo govori, ampak kar obljubi tudi naredi, in enako bo delovala kot podpredsednica Evropske komisije. "Tukaj pa nisem sama, kolegi komisarji in predsednik bomo delovali skupaj in enotno in bolj kot to, kdo se bo o čem pogajal, je pomembno, da znotraj komisije govorimo isti jezik in mislim, da bo nova organizacija komisije kot jo je predlagal Juncker, to omogočila."
Poslance je tudi zanimalo, kaj se bo zgodilo, če se bo morala zaradi ugotovitev KPK umakniti iz komisarskega mesta in bo s tem vrgla slabo luč na celotno komisijo. Bratuškova je dogajanje v Sloveniji označila za notranje politična preigravanja. Dejala je, da jo je izbral Juncker, ki se je imel možnost odločiti tudi drugače, saj je bila na seznamu še ena ženska. Dejala je tudi, da v Sloveniji pred njenim primerom 20 let ni bila težava, če si želel iz ene politične funkcije kandidirati na drugo.
Na vprašanje, ali bo kot komisarka odstopila, če KPK potrdi nepravilnosti, ki ga je ponovila evropska poslanka Elisabeth Kostinger, Bratuškova ni želela odgovoriti z "da" ali "ne". Dejala je le, da kot nekdo, ki je želel s svojim delom olajšati delovanje KPK, ve, kaj je storiti politiku v takšnem primeru.
"Ali verjamete, da ste pravi za komisarko, vaši osebni nazori pa so v skladu z nekom, ki naj bo podpredsednik Evropske komisije?" je nato spet zanimalo izpraševalko. "Nisem nikoli zapisala ali rekla ničesar, kar bi me naredilo Neevropejko. Sem ponosna, da sem Slovenka in Evropejka, sem pa ponosna tudi, da sem Slovenijo rešila brez pomoči in na to bi morala biti ponosna tudi Evropa, saj reševanje neke države, veliko stane," je v odgovor dejala Bratuškova in dodala, da ni pela nobenih pesmi, za katere bi se morala opravičevati.
Sklenila z nekaj konkretnimi cilji
Predsedujoči zaslišanju je Bratuškovo pred njenim sklepnim govorom opozoril, da so člani odborov pričakovali kakšen bolj konkreten odgovor.
Bratuškova je v sklepnem govoru dejala, da EU po začetku krize ni storila dovolj za svojo energetsko varnost. Dejala je, da želi doseči že predvidene okoljske cilje za leto 2020, za leto 2030 želi 30 odstotno znižanje porabe energije, kar bi povezali z ustvarjanjem novih delovnih mest, za 27 odstotkov želi povečati delež obnovljivih virov energije, kot cilj do leta 2050 pa je postavila za 80 zmanjšati izpuste CO2.
Glavni element energetske unije je za Bratuškovo boljše delovanje notranjega trga, za kar se potrebuje boljša in bolj povezana infrastruktura, boljši notranji trg bi prinesel večjo konkurenčnost, meni Bratuškova.
Prehod na nizkoogljično gospodarstvo bi dosegli z več obnovljivimi viri energiji in večjo energetsko učinkovitostjo, pravi Bratuškova in oboje postavlja za dva stebra, kako zmanšati energetsko odvisnost EU. V tem kontekstu je izpostavila tudi pomen skupnega nastopa pred tujimi parnerji, saj bi tako EU imela večjo moč.
Kot prvo stvar, ki jo bo storila, če bo potrjena, pa je izpostavila pripravo kriznega načrta za primer pomanjkanja ruskega plina. Zaslišanje je sklenila z besedami, da ima vizijo, cilje, pozna pa tudi pot, kako priti do vsega tega.
KOMENTARJI (2755)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.