Štefanec: Predlog za razrešitev je pritisk in napad na delo KPK

Predlog so sicer napisali v ZaAB, je danes pojasnila njegova predsednica Alenka Bratušek. V obrazložitvi predloga, ki ga je predstavila na današnji novinarski konferenci, je med drugim zapisano tudi, da je delovanje komisije in opravljanje njenih, za družbo pomembnih nalog in pristojnosti, popolnoma onemogočeno, odkar je funkcijo predsednika komisije leta 2014 prevzel Štefanec.

"Boris Štefanec že od prevzema vodenja komisije dokazuje, da je 'stopil v prevelike čevlje' in da za opravljanje svoje funkcije ni niti osebnostno, niti strokovno primeren, niti ne razpolaga z ustreznimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki bi mu omogočile vodenje takšnega organa," so med drugim zapisali predlagatelji.

Komisiji očitajo, da ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom, da ravna nezakonito in samovoljno ter krši ustavne pravice. Poleg tega ji očitajo nezakonito pridobivanje in hranjenje bančnih podatkov vseh državljanov Slovenije, predsedniku komisije pa tudi nezakonito ravnanje v nasprotju z načeli integritete v njegovem lastnem organu.

Po navedbah predlagateljev Štefanec s svojo neomajnostjo, zlasti pa trmo in nestrokovnostjo že od svojega imenovanja dosledno uničuje najpomembnejše orožje, ki ga je nekoč premogla KPK – zaupanje javnosti in težo javnega mnenja. Ker je kredibilnost komisije zmanjšal na minimum, ugotovitve komisije po navedbah predlagateljev izgubljajo na veljavi.

"Od njegovega prihoda naj bi komisijo zapustilo že več kot 20 uslužbencev, med njimi nekateri ključni ljudje za delo komisije. Tako je institucija že lep čas brez vodje službe za nadzor in preiskave, ki predstavlja enega od dveh pomembnih stebrov KPK. Delo komisije – poleg upada prijav, kar govori o izgubi zaupanja javnosti v komisijo – pomembno zaznamuje spor med predsednikom in njegovo namestnico Almo Sedlar, govori pa se tudi o sporu z drugim namestnikom, Igorjem Lambergerjem," navajajo.

Tudi podatek, da so uslužbenci KPK ustanovili sindikat, veliko pove o odnosih v ustanovi, so opozorili. Poleg tega so spomnili, da se je morala s sumljivimi poslovnimi praksami v KPK ukvarjati tudi policija. KPK je po besedah predlagateljev "pod Štefanečevo taktirko prava Slovenija v malem". "Leglo sporov, intrig in prevar oziroma tisto, proti čemur bi se morala v tej družbi boriti," so zapisali.

V NSi, ki so sopodpisali predlog za razrešitev Štefaneca, poudarjajo, da so se za to odločili, ker je "zaupanje javnosti v Komisijo za preprečevanje korupcije pod vodstvom sedanjega predsednika močno upadlo".

"Njegov dosedanji mandat so zaznamovale nepravilnosti pri poslovanju, kršitev zakonodaje in ustavnih pravic ter spori s sodelavci, kar KPK jemlje verodostojnost in onemogoča nadaljnje kvalitetno delo. Zaskrbljenost nad stanjem v senatu KPK je izrazila tudi OECD, kar dodatno kaže na potrebo po nujnih spremembah v delovanju tega organa," so še zapisali v NSi.

Štefanec vidi predlog za njegovo razrešitev kot pritisk in napad na delo KPK

Štefanec je v današnji izjavi za medije poudaril, da je "KPK neodvisen in samostojen državni organ in ga v skladu z zakonodajo ni mogoče in ni dopustno obravnavati na ta način". Pač pa njihovo delo ocenjujejo sodišča skozi sodne odločbe ter DZ vsako leto ob obravnavi letnega poročila in ocene stanja na področju boja proti korupciji, ki jo pripravi KPK.

Po njegovem mnenju so verjetno to razlogi, da velika večina poslancev pobude za njegovo razrešitev, ki so jo spisali v ZaAB, ni podpisala, "kar seveda najbrž pomeni, da se z njo ne strinjajo".

Štefanec meni, da gre s tem predlogom tudi za neposreden pritisk na delo upravnega sodišča, ki še vedno obravnava in odloča o odločbi KPK glede kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko.

"Bratuškova je govorila o tem, da je v Sloveniji protikorupcijska komisija potrebna in nujna. Ampak ona vidi komisijo kot potrebno in nujno samo do trenutka, dokler ne obravnava nje," je dejal.

Podpisniki predloga sklepa o predlogu predsedniku republike za razrešitev Štefaneca sicer menijo, da KPK ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom. Štefanec se ob tem čudi, zakaj potem predlagajo samo njegovo razrešitev, čeprav kritike letijo na slabo delo celotne komisije. 

O očitkih o nezakonitem pridobivanju in hranjenju bančnih podatkov državljanov

Odgovoril je tudi na konkretne očitke v predlogu za njegovo razrešitev. Zavrnil je navedbe, da je KPK nezakonito pridobivala in hranila bančne podatke vseh državljanov Slovenije. Pojasnil je, da imajo za vse podatke, ki jih je komisija zbrala oz. še zbira, pravno podlago v 16. členu o zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Med te podatke pa sodijo tudi transakcijski računi, ki pa so vedno bili "neosebni" oz. ni bilo nobenega konkretnega podatka za temi računi.

Če KPK ne bi razpolagal s podatki o teh računih, potem ne bi mogli ugotoviti nepravilnosti pri izplačevanju preko avtorskih pogodb javnim uslužbencem, zaradi česar je pozneje odstopila takratna ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Sicer pa je opozoril, da KPK ni nikoli objavljal kakršnih koli podatkov o plačilu davčnih obveznostih, nikoli tudi niso objavili podatkov o izplačilu odškodnin okuženim s hivom.

Odzval se je na očitke glede zaskrbljenosti OECD zaradi položaja KPK. Štefanec vztraja, da je OECD v pismu opozarjal na potrebo po zagotovitvi neodvisnega poslovanja KPK, ki se zahteva s pogoji delovanje, to so kadrovski, finančni in politični. Ob tem je opozoril na veliko vlogo nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa pri pripravi tega pisma.

Dotaknil se je tudi postopka, ki teče pred upravnim sodiščem glede Bratuškove in njene kandidature za evropsko komisarko. KPK se je namreč pritožil na sodbo, ki je odpravila akt proti Bratuškovi. Pri tem je Štefanec opozoril, da je sodišče v podobni zadevi glede koruptivnosti pri imenovanju Boštjana Škrleca za direktorja vrhovnega državnega tožilstva v sodbo zapisalo, da postopki pred komisijo niso nezakoniti.

Štefanec je poudaril, da komisija vsako leto obravnava in zaključi več kot 1000 zadev, zato "težko sprejmemo kritiko, da je obseg našega delovanja skromen, da ne damo od sebe to, kar bi morali dati, in zaradi tega poslujemo negativno".

Ob tem je spomnil na odmevne odločitve KPK v njegovem mandatu, kot denimo poslovanje DUTB, avtorski honorarji, dodatki javnim uslužbencev. V času, ko on vodi KPK, je postalo pravnomočno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše, je navedel. Prav tako je KPK znova tudi sprejel poročilo o premoženjskem stanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a zadeva zaradi vložene pritožbe še ni končana.