V DZ je potekala izredna seja, glavna tema pa je bilo poročilo vlade o programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu. Predsednica vlade Alenka Bratušek je stopila pred poslance in pojasnila poteze vlade. Poudarila je, da Slovenija v Bruselj ni poslala le dveh programov, pač pa tudi jasno sporočilo, da "vemo, kaj delamo," in "vemo, da bo težko".
Dodala je, da Evropska komisija ni dala še nobene ocene glede programov in da so informacije, da predlagani ukrepi niso dovolj, špekulacije. Evropski komisar Olli Rehn je dejal, da je še prezgodaj reči, ali bodo ukrepi, ki jih želi sprejeti Slovenija, dovolj, je spomnila Bratuškova.
Po besedah predsednice vlade ima Slovenija zdrave makroekonomske temelje, neravnovesja naše države pa so še vedno obvladljiva. Slovenija lahko svetu po besedah Bratuškove zagotovi, da v zaostrenem mednarodnem okolju ne bo dodaten dejavnik tveganja. "Nihče pa nam ne more zagotoviti, da ne bomo čutili posledic nadaljnjega zaostrovanja krize in padca gospodarske aktivnosti v EU in evroobmočju," je opozorila.
Bratuškova je poudarila tudi, da je njena vlada v 50 dneh dosegla dogovor s sindikati javnega sektorja, vzpostavila dialog s protestniki, pogasila požar, ki je preko Cipra prišel v Slovenijo, in začela reševati slovenska podjetja. Glede prodaje podjetij je Bratuškova dejala, da sta cilj vlade iskanje strateških partnerjev in primerna kupnina, "nikakor pa ne razprodaja državnega premoženja". Prodaja podjetij se bo začela še pred poletjem.
Glede rešitev, ki jih predlaga vlada, je Bratuškova dejala, da je bilo rešitev na mizi več. "Na koncu smo izbrali rešitev, ki je bila najmanj slaba," je povedala. Dodala je, da smo v času, ko ne moremo izbirati med dobrimi rešitvami. "Najboljša med slabimi je zato tista rešitev, ki stanje dolgoročno izboljša," je povedala Bratuškova. Po njenih besedah je ta rešitev gospodarsko okrevanje.
Vlada je v programu stabilnosti predvidela več ukrepov na prihodkovni strani javnih financ, njihov skupni letni učinek pa naj bi znašal od 646 do 649 milijonov evrov.
Med ukrepi najbolj odmeva zvišanje davka na dodano vrednost z julijem, ki v gospodarstvu povzroča največ nelagodja. Predvideva se tudi uvedba davka na nepremičnine s prihodnjim letom, kot rezerva pa ostaja možnost uvedbe kriznega davka na prihodke.
Če bi se vlada prihodnje leto odločila za uvedbo kriznega davka, bi to prineslo dodatnih 300 milijonov evrov. Ta odločitev bo odvisna od dogovora s socialnimi partnerji o zmanjšanju porabe.
Na strani odhodkov se predvideva za 716,5 milijona evrov prihrankov, a je za 200 milijonov evrov ukrepov še nedorečenih. Program za zdaj vsebuje predvsem nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.
Med ključnimi ukrepi iz reformnega programa so sanacija slabih bančnih terjatev s prenosom na slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, spremembe v upravljanju z državnim premoženjem, privatizacija, dogovor o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnih spremembah pri referendumu ter niz ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.
Opozicija in del ekonomistov protikriznemu programu vlade očitata nedomišljenost in prevelik poudarek na dvigu davkov ter s tem negativne učinke na gospodarsko dejavnost.
Povsem enotna ni niti koalicija. V delu, ki predvideva začetek postopka za prodajo državnih deležev v 15 podjetjih, med drugim v Telekomu Slovenije in NKBM, ima ločeno stališče SD. V stranki ne napovedujejo koalicijskih trenj, a si želijo, da bi odločitve slonele na strategiji upravljanja državnih naložb.
Čufer: Načrti ne bodo spodleteli
Finančni minister Uroš Čufer je poročanje britanske agencije Reuters o neuradnih ocenah, da načrtovani slovenski ukrepi niso dovolj in da bo evroskupina bolj pritisnila na Slovenijo, zavrnil kot "napačne informacije". Pri tem je sicer izpostavil, da ukrepanje "ni enkratna zadeva" in da bo z ukrepi zagotovo treba nadaljevati. Če bodo potrebni dodatni ukrepi, bodo te po njegovih besedah poiskali "na izdatkovni strani krčenja primanjkljaja".
V odzivu na poziv evroskupine Sloveniji, da mora ukrepati naglo in odločno, predvsem za povrnitev zaupanja v bančni sektor, pa je poudaril, da se problemov zavedajo in da vedo, da se je "treba odzvati odločno, hitro in kakovostno".
Tudi njegov odgovor na vprašanje tujih medijev, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč, če njeni načrti spodletijo, je bil jedrnat. "Načrti ne bodo spodleteli. Zagotovo ne."
KOMENTARJI (1042)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.