Vse od trenutka, ko je postalo jasno, da bo Agrokor res kupil Mercator, se vrstijo vprašanja o tem, kaj to pomeni za Mercator, za delovna mesta zaposlenih in slovenske dobavitelje. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je v oddaji Svet dejal, da bo stabilno lastništvo tisto, ki bo pripomoglo k temu, da bo poslovanje Mercatorja uspešnejše. Prihodnost zaposlenih in dobaviteljev pa je bolj kot s samim lastništvom povezana ravno s poslovanjem Mercatorja, je dejal Balažič. Sicer je tudi njegovo delovno mesto s prodajo pod vprašajem, saj je tudi sam dejal, da je legitimna pravica vsakega kupca, da po tem, ko prevzame družbo, nastavi takšno vodstvo in takšne nadzorne organe, ki mu ustrezajo. Vendar pa se o tem še niso pogovarjali.
Balažič je dejal tudi, da bo "Mercator v Sloveniji preprosto ostal Mercator". "Mercator znamka bo tudi ostala v regiji in predvsem na tistih trgih, kjer imamo dober ali dominanten tržni položaj," je povedal.
Drugače pa je, ko gre za podjetja, ki so v lasti Mercatorja, kot je Modiana. Balažič je povedal, da so že v strategiji podjetja govorili o tem, da "to ni naša osnovna dejavnost" in da dolgoročno gledano želijo izstopiti iz nje. "To tudi ni fokus prevzemnika in dejansko strategija na tej točki ostaja nespremenjena," je povedal.
Na vprašanje, kakšen človek je Ivica Todorić in ali se zaveda, da nakupu nasprotuje večina Slovencev, je Balažič odgovoril, da tega ne more presojati. Presoja pa to, ali so zagotovljeni pogoji za uspešnost posla. Po njegovih besedah je uprava jasno povedala, da posel podpira, če gre za mednarodni kapital in ne za dolg, če banke upnice podpirajo proces in strategija Mercatorju zagotavlja razvoj. "Mislimo, da je s sporazumom to zagotovljeno," je povedal.
Kaj je v pogodbi o sodelovanju?
Pogodba o sodelovanju opredeljuje ravnanje uprav obeh družb od podpisa do izpeljave kupo-prodajne pogodbe ter ravnanje kupca po prevzemu. Balažič podrobnosti ni razkril, dejal pa je, da pogodba omogoča Mercatorju, da bo sedež družbe še naprej ostal v Sloveniji, da bodo ključne funkcije ostale v Sloveniji, da bo Mercator dobil dominanten položaj na tistih trgih, na katerih ima močnejšo tržno pozicijo, da se bo še naprej spoštovala kolektivna pogodba ter da bo upravljanje podjetja takšno, da bo omogočalo "transparentno in profesionalno vodenje". Po njegovih besedah je opredeljeno, da bo upravljanje vsaj še nekaj let ostalo dvotirno, med drugim s predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu.
"Mislimo, da smo zavarovali interes na način, ki kar najbolje ščiti delničarje, zaposlene in do neke mere tudi dobavitelje," je dejal.
Nadzorniki prikimali pogodbi o sodelovanju in ukrepom uprave
Pogodbo o sodelovanju je danes imel na svoji mizi tudi nadzorni svet. Nadzorniki so bili brez posebnih pripomb, potrdili pa so dodatne trženjske in stroškovne ukrepe uprave družbe za izboljšanje poslovanja. Med drugim bo Mercator še vedno približno 70 odstotkov prostora na svojih policah namenjal slovenskim izdelkom.
Bratuškova: Vlada ne prodaja Mercatorja, prodal ga je Janša
Medtem ko je prodaja Mercatorja v sklepni fazi, pa politiki razpravljajo o tem, kdaj se je prodaja dejansko začela. Predsednica vlade Alenka Bratušek je prepričana, da prodaje ne gre pripisovati tej vladi. "Vlada ne prodaja Mercatorja. Prodala ga je 12. avgusta 2005, ko je bil predstavnik prodajalcev Janez Janša, predstavnika kupcev pa Boško Šrot in Igor Bavčar, danes oba v kazenskih postopkih," je povedala.
Lastniki Mercatorja so gospodarske družbe in banke, ki se "samostojno odločajo o svoji poslovni politiki, imajo uprave in nadzorne svete" in vsaka institucija nosi svojo odgovornost, je dodala premierka.
"Časi, ko je vlada mimo pristojnih in odgovornih izvajala poslovne odločitve podjetij in bank, so z mojo vlado oz. mano osebno končani," pravi Bratuškova in dodaja, da je Mercator danes v takšnem položaju, kot je, ker se je leta 2005 prodajal nepregledno in pod mizo.
Če menimo, da sedanji kupec ni primeren iz različnih razlogov, se moramo zavedati, da bi morala vlada zagotoviti okoli 500 milijonov evrov, ki jih lahko dobi po visoki obrestni meri in ki jih nikoli ne bomo povrnili za to investicijo ali pa z dodatnim višanjem davkov in krčenjem socialnih pravic že tako ogroženih slojev našega prebivalstva, dodaja premierka.
Predsednica vlade od prodajalcev Mercatorja pričakuje, da so izpogajali "močne zaveze, ki bodo ohranjale delovna mesta v Sloveniji in našim dobaviteljem zagotavljale konkurenčen položaj".
Za Mercator usoden sestanek pri premierju Janši
Glede sedanjega stanja Mercatorja si je po njenem mnenju treba zastaviti tri vprašanja: kaj se je zgodilo na sestanku 12. avgusta 2005 v pisarni predsednika vlade, ki jo je takrat vodil Janez Janša, in kdo bo za to nosil odgovornost; kako so Mercator vodili v letih 2005–2013, da je v takšnem stanju, in kdo bo za to nosil odgovornost; kdo je kriv, da je cena Mercatorja v enem letu padla za več kot polovico in da bodo prodajalci dobili okoli 400 milijonov evrov manj. "Naši organi, ki se ukvarjajo s takšnimi vprašanji, bi očitno morali imeti polne roke dela," je dejala.
Na novinarsko vprašanje, da naj bi se po neuradnih informacijah pred prodajo Mercatorja sešla Zoran Janković in Ivica Todorić, je Bratuškova dejala, da po uradnih informacijah, ki jih ima, ne ve, da bi do tega sestanka prišlo, zato se v tem trenutku s tem ne bo ukvarjala.
Tudi če je do sestanka prišlo – a njej ni znano, da bi se to zgodilo – to po njenem mnenju ne bo vplivalo na odločitev tistih, ki vodijo postopke prodaje. Ob tem je v luči državnega lastništva Nove Ljubljanske banke, ki je med drugim pomembna lastnica Pivovarne Laško, dejala, da ima NLB nadzorni svet in vodstvo, ki sta samostojna in odgovorna za dejanja, ki jih opravljata.
Prodaja škodljiva za zaposlene in celotno dejavnost
Zaradi prodaje 53,12-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju pa so zelo zaskrbljeni v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. Postopek prodaje Mercatorja je po njihovem mnenju nepregleden, Agrokor pa pri tem ni podal nobenih konkretnih finančnih zagotovil.
Tovrsten način prodaje Mercatorja je neustrezen in škodljiv, tako za položaj delavk in delavcev v poslovnem sistemu Mercator kot tudi za dejavnost trgovine in živilskopredelovalne industrije, so zapisali.
Kot so opozorili, še vedno ostajajo odprta vprašanja, kako se bodo zavarovala delovna mesta v poslovnem sistemu Mercator in kako bo zavarovana lokalna dobaviteljska veriga. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je zahteval, da se med prodajnim konzorcijem, upravo in sindikatom Mercatorja podpiše sporazum, s katerim bi se pri prodaji podjetja to zagotavljalo, vendar pa do podpisa sporazuma ni prišlo.
Zaradi vseh naštetih odprtih vprašanj v sindikatu pozivajo pristojne organe, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisijo za preprečevanje korupcije, naj nemudoma sprožijo postopke za ugotavljanje nepravilnosti ali koruptivnosti v postopku prodaje. Bojijo se namreč, da si bo Agrokor z nakupom Mercatorja omogočil preživetje na račun slovenskega trgovca.
KOMENTARJI (1452)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.