Bosanski delavci v Sloveniji: tako izkoriščani kot žrtve trgovine z ljudmi?

Večja je kriza, več je trgovine z ljudmi in izkoriščanja

Na območju Evropske unije se v mreže trgovcev z ljudmi letno ujame več sto tisoč žrtev. Čeprav trgovino z ljudmi največkrat povezujemo s spolnim izkoriščanjem žensk in otrok, spadajo sem tudi druge oblike izkoriščanja, kot so prisilno delo, beračenje, služabništvo, prisilne zakonske zveze, nezakonite posvojitve in odvzem organov. Številne žrtve prihajajo iz držav zunaj EU, povečuje pa se tudi trgovanje z državljani EU znotraj Evropske unije. Intenzivnost trgovine z ljudmi se stopnjuje s poslabšanjem gospodarskih razmer in povečevanjem brezposelnosti.

Evropska unija je za učinkovitejši boj proti temu pojavu pred kratkim sprejela direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in strategijo za odpravo trgovine z ljudmi. V Sloveniji postopek za prenos direktive v naš pravni red že poteka, delno pa je bilo to že izvršeno z novelo kazenskega zakonika v novembru 2011.

Strategija pa med drugim predvideva ustanovitev nacionalnih enot kazenskega pregona, specializiranih za boj proti trgovini z ljudmi, ter oblikovanje skupnih preiskovalnih enot EU za pregon v primerih čezmejne trgovine z ljudmi.

V Sloveniji se s to problematiko soočamo predvsem v zadnjem desetletju, pri čemer so žrtve državljani Republike Slovenije, pa tudi tujci v tranzitu in tisti, ki pridejo v Slovenijo kot ciljno državo. Pri preiskavi teh primerov slovenski organi pregona sodelujejo tudi s tujimi kolegi, saj gre pogosto za kompleksne preiskave.

Sindikati opozarjajo na težave bosanskih delavcev v Sloveniji

Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi pa so se oglasili tudi slovenski sindikati. Opozarjajo na temne plati meddržavnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji.

Sporazum med drugim določa, da lahko delavec iz BiH, ki mu poteče triletno delovno dovoljenje, le-tega podaljša za nadaljnja tri leta pod pogojem, da je bil pred tem najmanj eno leto zaposlen in da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še najmanj za eno leto. V nasprotnem primeru se mora za najmanj šest mesecev vrniti v domovino.

Po mnenju sindikatov nas to vrača v čas, ko je bila za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja potrebna najmanj dveletna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu. ''Posledica tega pa je bila, da je kar nekaj delodajalcev svojim delavcem preprosto prenehalo izplačevati plače. S tem so jih prisilili v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj so točno vedeli, da delavci v tem primeru ne bodo izpolnili pogoja za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. Delodajalci so torej sistemsko ureditev pridobivanja osebnega delovnega dovoljenja izkoristili za ekonomsko izkoriščanje delavcev. Bili so tudi primeri, ko so delodajalci delavcem migrantom prekinili pogodbo o zaposlitvi za en sam dan, kar je spet pomenilo, da po dveh letih niso pridobili pravice do osebnega delovnega dovoljenja,'' opozarjajo sindikati.

Poleg tega je v sporazumu določeno, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca migranta takoj sprožijo postopki za njegovo vrnitev v državo izvora. ''To konkretno pomeni, da bo delavec migrant, ki bo sprožil izredno odpoved delovnega razmerja zaradi neplačevanja plač s strani delodajalca moral zapustiti Slovenijo, kar je absolutno nesprejemljivo,'' pravijo. ''V istem sporazumu je prav tako zapisano, da se mora po prvem letu zaposlitve v primeru odpovedi s strani delavca migranta le-ta v 30 dneh ponovno vključiti v socialno zavarovanje v državi na podlagi nove zaposlitve ali samozaposlitve. Ponovno opozarjamo, da se delavci migranti preprosto ne bodo upali dati izredne odpovedi zaradi neplačevanja plač, saj bodo v tem primeru imeli en mesec časa, da si poiščejo novo zaposlitev – pri podatku, da je bila ob koncu septembra 2012 brezposelna oseba v povprečju brezposelna 1 leto, 11 mesecev in 10 dni."

Problematična se jim zdi tudi določba, da se mora delavec migrant, ki ne izpolnjuje pogojev, za šest mesecev vrniti v domovino. To je namreč v nasprotju z določbo 52. člena Zakona o tujcih, ki določa pogoje za pridobitev stalnega bivališča.

Sindikati tako zaključujejo, da lahko na podlagi vsega naštetega ugotovijo, da koncept krožnih migracij, kot se ga uvaja preko omenjenega sporazuma med Slovenijo in Bosno, ni nič drugega kot oblika ekonomske trgovine z ljudmi, zato vlado pozivajo k spremembam.