'Hrvati bodo spet prodajali slovensko zemljo'

Občina Buje pripravlja prodajo tretjega paketa slovenskih zemljišč na levi strani Dragonje. To je iz zanesljivih virov izvedel Joško Joras. Spor glede ozemlja traja že nekaj časa. Spomnimo samo, da je 13. julija 2007 slovensko zunanje ministrstvo protestiralo, ker naj bi občina Buje nepooblaščeno in nezakonito razpolagala z zemljišči na levem bregu Dragonje, ki so v lasti našega Sklada kmetijskih zemljišč. Zemljišča so namreč ustrezno vpisana v uradne in zakonite katastrske evidence pri nas – zemljiška knjiga za ta zemljišča se vodi v Sloveniji.

Slovenska stran je bila prepričana, da je Republika Hrvaška zemljiško knjigo za omenjena ozemlja enostransko in nezakonito nastavila pozneje. Slovenska stran je takrat tudi pozvala hrvaško, naj se vzdrži dejanj, ki bi pomenila posege v pravice lastnikov na območju, kjer meja med državama še ni sporazumno in dokončno določena.

Civilna družba Slovenije je političnemu vodstvu države poslala pismo, v katerem opisujejo stališča za pravično mejo s Hrvaško. Kot so zapisali, so se koalicijski partnerji v koalicijskem sporazumu zavezali za čimprejšnjo ureditev nerešenih vprašanj s Hrvaško. ''Ta zaveza nima prave politične podlage, saj Republika Slovenija (RS) še nima stališč DZ o ureditvi nerešenih mejnih vprašanj s Hrvaško.''

V Civilni družbi so prepričani, da lahko o ozemeljski celovitosti in nedeljivosti države odloča le slovensko ljudstvo in DZ kot zakonodajno telo. ''Odločitve, sprejete zaradi pritiskov francoskega predsedovanja EU in komisarja za širitve, Finca Olija Rehna, ne morejo biti razlog za hitre odločitve. Kot še poudarjajo v Civilni družbi, je mejni spor na kopnem in na morju treba reševati v dveh fazah. Čim prej je treba doseči dogovor o spoštovanju stanja na dan 25. junija leta 1991, to je, da se hrvaški državni organi umaknejo z okupiranega slovenskega ozemlja. Slovensko soglasje za nadaljevanje pristopnih pogajanj v EU ne sme biti sprejeto na podlagi izjave o tem, da v predloženih dokumentih EU ni zemljevidov in drugih listin, ki prejudicirajo bodočo mejo, čeprav je nesporno, da ti dokazi so. Slovenska država mora s svojim teritorialnim morjem in celovitim Piranskim zalivom tudi ohraniti neposreden dostop v mednarodne vode.

Predvideno srečanje predsednika republike in zunanjega ministra v Zagrebu ne bi smelo biti še en javni prikaz prijateljstva in dobrososedstva, ampak jasna predstavitev državotvornih interesov RS, ki temeljijo na mednarodnem pravu, načelu pravičnosti in zgodovinskem dolgu hrvaškega naroda slovenskemu, so prepričani v Civilni družbi.

Pri določanju pravične meje na kopnem mora Slovenija vztrajati tudi pri ugotavljanju volje obmejnega prebivalstva in si aktivno prizadevati za dobrososedsko politiko Evropske zveze. V Civilni družbi so prepričani, da je iskanje pravične meje s Hrvaško na kopnem in na morju dolgotrajen proces, v katerega bo nedvomno vključena tudi mednarodna skupnost preko mehanizmov reševanja sporov (arbitraža, OVSE ...).

V Civilni družbi Slovenije za pravično mejo s Hrvaško so zato trdno odločeni, da bodo, če politično vodstvo ne bo uveljavilo načela pravičnosti, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, pred vstopom Hrvaške v EU z referendumom ugotovili voljo državljank in državljanov, saj ima po ustavi v Sloveniji oblast ljudstvo.