Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrt skrajševanja čakalnih dob. To so težko pričakovani ukrepi, ureditev zdravstvenega sistema pa prva od prioritet, o katerih bo vlada sicer razpravljala na popoldanskem posvetu.
Ministrica je najprej dejala, da smo po 24 letih vendarle dobili nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bo zagotavljal stabilno financiranje. Vrh koalicije je podprl ključne rešitve, je dejala. Zakon je bil pripravljen s strateškimi cilji, profesionalno in v skladu z vsemi zakoni.
Kaj prinaša predlog nove zdravstvene reforme si lahko preberete v tem dokumentu.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja, precej sprememb pri nadomestilih za bolniško odsotnost
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v razrede. "Tako bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," je povedala.
Uveljavljene pravice, ki jih uživamo sedaj, ne bodo zmanjšane, je obljubila ministrica. Realizirana bo ustavna določba o pravicah, te bodo določene v zakonu in ne v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je bila to praksa do sedaj. Podrobneje bodo definirani postopki uveljavljanja omenjenih pravic. Država bo ukinila doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja, pacienti za storitve ne bodo več doplačevali.
Ministrstvo za zdravje predlaga poenotenje bolniških nadomestil, ohranjeno pa bo stoodstotno kritje v primeru delovnih bolezni. Za ostale primere bo višina nadomestila 80 odstotkov osnove plače. Predlaga se tudi časovna omejitev pravice do denarnega nadomestila. "Smo edina država v Evropski uniji, ki ima neomejen čas trajanja bolniškega nadomestila", je dejala Kolar Celarčeva in dodala, da bodo postavljeni tudi minimalni zneski bolniške, saj danes spodnje meje namreč ni. Tudi maksimalni znesek bo določen. "Osebi, ki je bolna, je po določenem obdobju potrebno najti nek status, bodisi upokojitev ali prekvalifikacija na novo delovno mesto. Omejitev bolniške bo eno leto, z možnostjo 18 mesecev v dveh letih," je povedala ministrica. Minimalno nadomestilo bo 80 odstotkov minimalne plače, maksimalno pa 2,5-kratnik povprečne plače.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja. Zavezanci bodo glede na dohodek padli v določen razred, večina bo plačevala manj, kot plačuje danes. Oseba z minimalno plačo bo plačevala na mesec približno 20 evrov. S tem razbremenjujemo tiste, ki so dohodkovno najšibkejši, pravi ministrica. Najvišji znesek bo 75 evrov, pri povprečni plači bodo ljudje plačevali okrog 27 evrov.
| dohodkovni razredi | višina nadomestila v EUR |
| do minimalne plače | 20 |
| od minimalne do 75 % povprečne plače | 25 |
| od 75 % PP do 100 % PP | 27 |
| od 100 % PP do 200 % PP | 29 |
| od 200 % PP do 300 % PP | 45 |
| od 300 % PP do 500 % PP | 55 |
| nad 500 % PP | 75 |
Znesek, nabran z zavarovanji, bo približno enak, kot je bil do zdaj. "Težili smo k temu", je dejala ministrica. Zavarovalnice, ki tržijo zavarovanje, bodo imele dovolj prostora, da z novim zakonom ne bodo oškodovane.
Status Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo nekoliko spremenjen
Nekoliko bo spremenjen organ upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v bodoče ga namreč ne bo več vodila skupščina, pač pa svet, sestavljen iz devetih članov. Zavod bo po navedbah ministrice moral narediti standardizacijo vseh stvari, ki jih plačuje. Prav tako bo vzpostavljen portal, kjer bodo javno vidne nabavne cene naročil, opreme in vsega ostalega, kar naročajo javni zdravstveni zavodi. 80.000 artiklov v višini 300 milijonov evrov bo tako na vpogled javnosti.
V obvezno zavarovanje bodo vključene vse osebe v državi
Ministrica je na konferenci še razložila, da bodo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene vse osebe v državi, tudi otroci. Omejili bodo zavarovanje partnerjev, saj smo edina država, ki širokogrudno opredeljuje vzdrževane družinske člane, je poudarila. Stalno mora posodabljati obračunske modele in cene plačevanja storitev. Uvajajo tudi pomemben element - merjenja kakovosti storitev.
Program izvajanja zdravstvenih storitev bodo uvedli za najmanj dve leti, je obljubila ministrica. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo dobil nalogo aktivnega kupca. Prispevki za delodajalce in delojemalce ostajajo enaki. Velika večina poenotenih stopenj bo bremenila državni proračun in ne fizičnih oseb, razen v izjemnih primerih.
Prispevne stopnje bodo poenotene, upokojenci dobijo posebno
Z ministrico za finance so se uskladili glede financiranja. Dosežen je bil konsenz pri vseh točkah. Zdravstveno blagajno bodo razbremenili stroškov pripravništva, sekundarija, znanstveno-raziskovalnega dela ter tako dobili potreben denar za zdravstveno blagajno.
Poenotili bodo 11 prispevnih stopenj, ki jih imamo danes, na dve in eno upokojensko. Izenačili bodo osnove z zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Uvedli bodo posebno prispevno stopnjo za upokojence, je dejala ministrica. Prispevek za upokojence plačuje državni proračun, z novim predlogom bo stopnja povečana na 6,56, še vedno bo plačnik država. Ker tudi aktualno stanje v zdravstvu, zlasti vse daljše čakalne vrste, kliče po spremembah, koalicija ministrico priganja k ukrepom.
Za čakalne dobe letos dodatnih 20 milijonov evrov, konsenz s finančnim ministrstvom dosežen
Čakalne dobe za nenujne posege so realnost tudi v drugih državah, je dejala sekretarka Sandra Tušar. Večina programov, s katerimi smo poskušali skrajšati čakalne dobe, je bila uspešnih.
Velik problem ostaja revmatologija, tam so dogovorjeni, da bo vsak od specialistov naredil dve dodatni ambulanti na mesec. Povprečna čakalna doba se bo tako skrajšala z več kot 400 dni na okrog 300 dni.
Trenutno 40.000 ljudi čaka dlje, kot je dopustna doba. S programom skrajševanja čakalnih dob bodo naslovili vse, ki so na seznamu. Prvi pregledi bodo plačani, kot tudi diagnostične preiskave, na primer CT, rentgen in ultrazvok. Lani se je pokazalo, da ko so izvajalci dosegli 100 odstotno realizacijo programa, so se čakalne dobe podaljšale. Letos bodo plačane vse in cilj je, da do konca leta 2017 za resna obolenja ne bo več čakanja prek dopustnega časa.
Zakon letos še ne bo imel pozitivnih učinkov na zdravstveno blagajno, je dejala ministrica. S finančnim ministrstvom je dogovorjeno, da bodo s spremembo zakona po nujnem postopku zagotovili denar tako, da bodo plačali pripravništvo in s tem razbremenili zdravstveno blagajno za ustrezen znesek. "Intenzivno se dela tudi na sistemskih rešitvah," je dejala ministrica. Tu bo uveden poseben enoleten projekt, ki bo slonel na pogajanjih s sindikati. Uvedeno bo variabilno nagrajevanje, največ v višini 20 odstotkov, in sicer za preseganje načrtov dela.
Koalicija predlog zakon podpira, v SD želijo konkretne rešitve za čakalne vrste
Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve osnovni predlog podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja.
V SD so se na ministričin predlog že odzvali. Zapisali so, da želijo še natančno opredelitev, kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele zakona je vrsta odprtih vprašanj, ki jih bodo v stranki pregledali znotraj strokovne ekipe in podali pripombe. Opozorili so, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega niso dobili. Čas skrajševanja čakalnih vrst se izteka, pravijo v SD, zato ponovno apelirajo na ministrico, da naj pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.
KOMENTARJI (1871)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.