Predstavniki gibanja, ki po njihovih navedbah združuje več kot 74.000 prebivalcev Slovenije, so na začetku septembra premierki Alenki Bratušek in ministru za zdravje Tomažu Gantarju poslali dopis s predlogi potrebnih sprememb v zdravstvu. V želji, da bi se sestali z Bratuškovo, pa niso bili uslišani.
Je pa premierka, opozarjajo, na razgovor povabila zdravniške organizacije, pa čeprav nekatere od njih odločilno vplivajo na urejanje zdravstva po svoji meri in spodbujajo privatizacijo ter komercializacijo zdravstva, zaradi česar postajajo zdravstvene storitve ljudem vse manj dostopne.
Po ocenah gibanja živi danes v revščini oziroma je resno materialno prikrajšan vsak četrti prebivalec Slovenije. Vse več ljudi je brez ustreznega, kakovostnega zdravljenja, ker niso ustrezno zavarovani. Pri tem pa nekateri v zdravstvu kujejo dobičke, opozarjajo v gibanju.
Pobudnica in soustanoviteljica gibanja Julijana Bizjak Mlakar je navedla nekaj primerov zasebnikov, ki dobivajo tudi javni denar, pri tem pa direktno v dobiček prelijejo 30, 40 odstotkov ali celo večji delež vseh prihodkov. Ustreznega nadzora po njenih besedah ni, niti regulacije cen zdravstvenih storitev.
Članica gibanja, diplomirana medicinska sestra Liljana Remec tudi ocenjuje, da vse notranje rezerve niso izkoriščene. Kako sicer razumeti podatek, da je direktor ene od bolnišnic, ki je globoko v minusu, po poročilu Ajpesa na prvem mestu po izplačani plači v javnem sektorju. Tu ni nobene logike, pravi Remčeva.
Članica kolegija gibanja, sindikalistka Marjeta Šibav pa kot primer izčrpavanja javnega zdravstva izpostavlja program operacij karpalnega kanala, ki ga je namesto kliničnega centra ali katere od bolnišnic dobil zdravnik, ki ima registriran d. o. o., nima pa svojih prostorov ali osebja. Ta zdravnik pa je svoj program "prodal naprej svojim kolegom v manj znano bolnišnico", kjer so to opravili v izrednem delovnem času, prek podjemnih pogodb. Kot ugotavljajo v gibanju, je tako razlogov za jezo in aktiviranje prebivalstva veliko.
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.