'Slabe firme na črno listo'

V ponedeljek se je v Sarajevu zbralo okoli 40 delavcev, skupaj z aktivisti in podporniki pa se jih je zbralo približno 120.  Opozorili so na plače, ki jim jih dolgujejo slovenska gradbena podjetja. Zahtevali so, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko izterjali dolgove.

Na ministrstvu za delo pa so danes v sporočilu za 24ur.com zapisali, da izražajo skrb in sočutje do delavcev iz BIH, ki za svoje delo v Sloveniji niso dobili (primernega) plačila. Opozorili so, da so že pripravili vrsto ukrepov, ki bodo pripomogli k izboljšanju položaja delavcev migrantov.

Dovoljenje na bo vezano na delodajalca

Na ministrstvu so že pozvali Zavod RS za zaposlovanje, da pregleda dosjeje 37 demonstrirajočih delavcev in na tej osnovi oceni, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. Pregled bo Zavod opravil v roku 14 dni po prejemu zahtevkov, za kar pa morajo delavci podati svoje osebne podatke (ime, priimek, datum rojstva, izobrazba). Slovenija, tako kot velja za zaposlovanje in delo tujcev, še naprej kontrolirala trg dela. Lahko pa bodo določili tudi kvoto oziroma najvišje število delavcev iz BIH, ki se bodo lahko zaposlili na podlagi sporazuma med državama.

S 26. majem 2010 je bil v javno razpravo dan Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Pridobitev osebnega delovnega dovoljenja ne bo več vezana na enega delodajalca, pač pa bo pogoj najmanj 22-mesečna neprekinjena zaposlitev pri katerem koli delodajalcu.

S tem bodo tujci v bistveno boljšem položaju nasproti delodajalcem. Pred izdajo delovnega dovoljenja bo moral delodajalec, čeprav ima poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, dokazati tudi, da je v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračun davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja.

Nova ureditev zaposlovanja

V zaključni fazi so tudi pogajanja za sklenitev sporazuma o zaposlovanju z BiH, s katerim bo na novo urejeno zaposlovanje državljanov BiH v Sloveniji. Državljani BIH se bodo lahko zaposlovali le preko Agencije za zaposlovanje BIH in Zavoda RS za zaposlovanje. Na ta način naj bi preprečili izkoriščanje delavcev, ki so jim razni posredniki zaračunavali pridobitev delovnega dovoljenja in dovoljenja za prebivanje.

Poganja o spremembah Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH, ki bo omogočil pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tudi delavcem, ki imajo v RS le začasno bivališče, še potekajo. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči so do pravne pomoči upravičeni tudi tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v RS in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v RS, kot tudi drugi tujci pod pogojem vzajemnosti in v primerih, ki so določeni z mednarodnimi pogodbami.

Agencije zlorabljajo trg

“Z tistim delom zakonodaje, ki pravi, da je samo ena pot zaposlovanja (zaposlovanje le prek Agencije za zaposlovanje BIH in Zavoda RS za zaposlovanje), se strinjam, ker tu prihaja do velikih problemov. V zadnjih dveh letih je prišlo do neverjetne inflacije agencij za zagotavljanje dela. Sedaj je v Sloveniji 179 teh agencij," je dejal strokovnjak za migracije pri Zvezi Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič.  Ker bo potekala komunikacija med tema dvema organoma, bo poslovanje bolj pregledno. “Agencije delajo neke kvazi pogodbe, ki pa sploh niso pravno ustrezne, pojavlja pa se ogromno kršitev pri administrativnih zadevah, pri uveljavljanju pravic ljudi, ki so delali prek teh agencij,” še meni.

Agencije za zagotavljanje dela razmere na trgu zlorabljajo. V novem zakonu pa se pojavljajo tudi problemi, saj ima delavec iz BIH pravico, da biva tri leta v Sloveniji, prvo leto lahko dela eno leto pri istem delodajalcu, naslednji dve leti pa lahko dela kjerkoli, vendar se mora kasneje v BIH vrniti za šest mesecev. S tem pa izgubi pravico do stalnega bivanja pri nas. Na to določilo v zakonu so že opozorili in dodaja: “Tukaj ne gre za integracijo tujcev, ampak za krožne migracije tujcev”. Pravica do stalnega bivanja se delavcem lahko zelo zavleče.

V zakonu bi bilo potrebno urediti tudi t. i. “verižno odgovornost”, kar pomeni, da bi glavni izvajalec del bil tudi odgovoren za podizvajalca, če ne izplača plač ali socialnih prispevkov. S tem bi se delno prevzela odgovornost za slabega podizvajalca.

V Sloveniji bi morali vpeljati javni register slabih podjetij, na katerega bi bili uvrščeni delodajalci, ki kršijo zakone. S tem bi se okrepila odgovornost in zdrava konkurenca med resnimi poslovnimi subjekti, delavci pa bi bili seznanjeni s podjetji, ki ne poslujejo v skladu z zakonom, še dodaja.

Zahteve delavcev Prenove

Kot je znano, je večina v Sarajevu zbranih delavcev delala za slovensko gradbeno podjetje Prenova, ki je v lasti Zorana Perkovića. Delavci so opozorili, da se morajo najprej izplačati neizplačane plače in uresničiti vse pravice iz dela, ki so trenutno zanikane. Bosanske in slovenske inštitucije morajo tako do 19. septembra najti mehanizme, kako bodo lahko delavci do svojega denarja tudi prišli.

Delavci so izpostavili dve glavni neposredni zahtevi. Prva je, da se vzpostavijo mehanizmi, preko katerih bi lahko izterjali to, kar se jim dolguje, se pravi plače, regres in druge pravice iz dela, ki so jim zanikane. Druga zahteva pa je, da lahko vstopijo na svobodni trg dela v Sloveniji, to pomeni, da lahko dobijo osebna delovna dovoljenja.

Postopek stečaja kočevske Prenove

Okrožno sodišče v Ljubljani je začelo postopek osebnega stečaja nad lastnikom kočevske Prenove, samostojnim podjetnikom Zoranom Perkovićem. Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 20. oktobra, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Za stečajnega upravitelja v postopku je bila imenovana Jožica Vindiš.

Perkovićevo ime se je v javnosti pojavilo, potem ko njegova Prenova delavcem kar 15 mesecev ni izplačala plač, zaradi česar so le-ti 1. marca začeli gladovno stavkati. Prekinili so jo 10. marca, po sestanku s predstavniki sindikatov in ministrstva za delo v Ljubljani.