"Bolj si izobražen, manj primernih delovnih mest te čaka!" bi lahko v enem stavku povzeli podatke, s katerimi je danes postregel Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje. "Danes je na zavodu za zaposlovanje nekaj več kot 600 prostih delovnih mest, od tega je za diplomante vseh bolonjskih stopenj na voljo le 9 mest, za osebe z doktorsko izobrazbo pa ni trenutno niti enega prostega delovnega mesta v Sloveniji," je začel današnjo novinarsko konferenco, na kateri so sindikati javnosti predstavili najbolj pereče probleme mladih in možne smernice za njihovo reševanje.
V štirih letih se je število brezposelnih 'mladih učenjakov' podvojilo
Iz leta v leto je več mladih, ki si po opravljenem študiju neuspešno iščejo zaposlitev. Od leta 2008 do danes se je število brezposelnih mladih dvignilo na 24.000. Še posebej je negativen skok opazen v starostni skupini med 25 in 29 leti, kjer se je število registriranih brezposelnih povečalo za skoraj 6.000. "Število visoko izobraženih mladih na zavodu za zaposlovanje se povečuje. Samo od leta 2008 do danes se je njihovo število podvojilo in trenutno znaša okoli 9.500 oseb," je dejala sekretarka sindikata Mladi plus Darja Cerovšek in dodala, da veliko težavo mladim, ki si po končanem šolanju iščejo zaposlitev, predstavlja zahteva delodajalcev po vsaj treh letih delovnih izkušenj.
Velika težava je tudi to, da so mladim povečini na voljo le kratka atipična pogodbena razmerja, ki v bistvu pomenijo dodatno izključevanje iz sistemov socialnega zavarovanja, saj so le-ti močno pogojeni z dolžino zaposlitve, še pravi. Prav pri mladih se razmerje med zaposlitvami za nedoločen in določen čas vse bolj premika v smer zaposlitev za določen čas. Tako se je med letoma 2005 in 2010 število ljudi, starih do 24 let, zaposlenih za nedoločen čas znižalo s 30.000 na 21.000.
Po besedah sindikata ima krajšanje pogodb o zaposlitvi tudi dolgoročne posledice, kar se najbolj vidi v pokojninski blagajni. Od leta 2002 do 2011 se je namreč število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 25 odstotkov. Pri zavarovancih v starostnih razredih od 20 do 24 let, od 25 do 29 in od 30 do 34 let se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, in sicer za 4 mesece, 1 leto in 6 mesecev ter 2 leti in 7 mesecev.
Sindikat predlaga uvedbo pripravništev
Kot je pojasnil Lukič, na področju zaposlovanja sindikati predlagajo vzpostavitev nacionalnega sistema pripravništva. To bi moralo biti ustrezno plačano in zagotavljati ustrezno socialno varnost. Poleg tega predlagajo tudi dodatno obdavčitev zaposlitev za določen čas, implementacijo evropske garancije za mlade brezposelne, ki vsaki mladi osebi v štirih mesecih po koncu zaposlovanja zagotavlja službo, pripravništvo ali nadaljnje zaposlovanje. Ob vsem tem še dodajajo, da bi bilo dobro, če bi priznavali tudi neformalna znanja in izkušnje.
Nakup stanovanja za mlade "misija nemogoče"
Čeprav je v Sloveniji trenutno praznih približno 100.000 stanovanj, imajo mladi vedno večje težave z nakupom stanovanja. "Banke kreditno sposobnost povezujejo z zaposlitvijo za nedoločen delovni čas, ki pa je za mlade skoraj povsem nedosegljiva," opozarja Cerovškova in dodaja, da je položaj še dodatno poslabšala ukinitev subvencij za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin. Kot je dodal Lukič, sindikati na področju reševanja stanovanjske problematike med drugim predlagajo uvedbo davka na prazna stanovanja in uvedbo davčnih ugodnosti za investitorje, ki v stanovanjskih novogradnjah zgradijo določen delež neprofitnih stanovanj.
Svoje predloge bodo vladi predstavili v kratkem. "Upam, da nam bodo odgovorne institucije tokrat prisluhnile. Prva priložnost bo že jutri, ko bo potekala seja ekonomsko-socialnega sveta, na kateri bo obravnavana tudi točka, v kateri je problematika zaposlovanja mladih. Predstavili bomo vse te probleme ter tudi konkretne predloge. Vsi upamo, da bo to odskočna deska za naprej. Upamo, da se ne bomo znova le ponavljali in grdo gledali," je na koncu še pojasnil Lukič.
KOMENTARJI (544)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.