Bodo za zamrznitev plač in pokojnin glasovali še 'stari' poslanci?

Vlada, ki opravlja tekoče posle, prosi poslanske skupine, naj preučijo možnost za sprejem interventnega zakona še pred decembrskimi volitvami. Premier Borut Pahor predlaga, naj 17. novembra sprejmejo zakon, tudi z manjšimi popravki, če je treba. Spomnil je, da so se svetovni trgi in borze v zadnjih dneh zlasti zaradi položaja v Italiji in Grčiji odzvali precej dramatično. Zato je vlada sklenila pozvati poslance, naj na izredni seji 17. novembra proučijo možnost, da bi, ne glede na strankarske razlike, "zaradi potreb države in v interesu ljudi" vendarle sprejeli interventni zakon.

Slovenija nima velikih problemov s primanjkljajem in javnim dolgom, je pojasnil. "Problem je, da začenjajo finančni trgi, bonitetne hiše in politične institucije, ki sprejemajo odločitve o ceni denarja za Slovenijo, dvomiti v reformno sposobnost naše države. Zato je treba odpraviti dvom," je pozval. Gre za nacionalni interes prve kategorije, je povzel in dodal, "da je za vse dobro, zlasti za naše ljudi, da se ta odločitev sprejme in se Slovenije ne porine na periferni del območja evra".

Sicer je dejal, da so ga poslanci SD opozorili, da kdor predlaga nepriljubljene ukrepe, izgubi na volitvah, zato po padcu nezaupnice ne želijo več sprejemati nepopularnih ukrepov. A sam vseeno meni, da je zakon potreben. Spomnil je, da bomo novo vlado dobili šele v začetku februarja. "To je dolgih šest mesecev brez vlade s polnimi pristojnostmi, medtem ko se razmere v svetu hitro spreminjajo," je opozoril.

Bolje je danes z razumno stopnjo žrtvovanja sprejeti nujne ukrepe, pa je povedal minister za razvoj in evropske zadeve v odhodu Mitja Gaspari. Brez interventnega zakona in brez zakona o javnih financah se lahko zgodi, da bo januar že nekoliko prepozen za ukrepanje, kar lahko po njegovih besedah močno vpliva na potencialni gospodarski razvoj, je dodal. Slovenija namreč trenutno za proračun 2012 nima nobenega veljavnega ukrepa, ki bi omogočal stabilizacijo po sprejetem programu. Interventni zakon bi dal prihodnji vladi toliko prostora, da bi lahko razmeroma hitro nadaljevala z ostalimi ukrepi, meni.

Spomnil je, da je Evropska unija sprejela direktivo in štiri uredbe, s katerimi je jasno definirala potrebe po enoznačnem urejanju javnofiskalnega položaja s stališča planiranja javnih financ, omejitev glede rasti posameznih kategorij in načina sprejemanja proračuna. Mehanizem bo začel delovati z januarjem, vključno s kaznimi, je opozoril. A s sprejemom zakona o javnih financah bi lahko zahteve Unije izpolnili že v letošnjem decembru, je zatrdil.

Gantar vsaj za zamrznitev plač funkcionarjev

Poslanec Zares Pavel Gantar kolegiju predsednika državnega zbora Ljuba Germiča, ki se bo sestal v petek, prav tako predlaga, da na izredno sejo 17. novembra uvrsti predlog zakona o interventnih ukrepih za leto 2012. Zagovarja omiljeno različico vladnega predloga zakona, v preteklih dneh pa se je pogovarjal tako s socialnimi partnerji kot predstavniki političnih strank. Slednje so večinoma pripravljene podpreti zakon ob soglasju s socialnimi partnerji.

Pogovori še niso končani in soglasje še ni doseženo v celoti. Če bi o predlogu razpravljali na izredni seji, bi bilo do seje matičnega delovnega telesa še vedno nekaj dni časa za uskladitev o predlogu. Če ne bi bilo soglasja, bi po Gantarjevih besedah z zamrznitvijo plač javnih funkcionarjev naredili vsaj simbolno gesto, da so se vsaj javni funkcionarji pripravljeni odreči zvišanju plač. Tako bi sporočili, da se "igra nadaljuje", meni.

Če bi se vse stranke zavezale, da ob sedanjem sprejemu interventnega zakona prihodnje leto ne bi enostransko posegale v plače v javnem sektorju, je prepričan, da bi lahko dosegli soglasje s socialnimi partnerji. Konfederacija sindikatov javnega sektorja je po njegovih besedah ob omenjeni zavezi naklonjena sprejemu predloga zakona. Sindikati, ki so povezani v pogajalsko skupino, pa večinsko še nasprotujejo, pri čemer vodja pogajalske skupine Dušan Miščević dogovoru pritrjuje, je pojasnil Gantar.

Po njegovih besedah ne gre za dilemo, ali sprejeti zakon, ki bi prinesel okoli 230 milijonov evrov prihrankov, ali zakon, ki bi prinesel 300 milijonov evrov prihrankov. Dilema po njegovih besedah je, ali sprejeti zakon, ki bo prinesel okoli 230 milijonov evrov prihrankov, ali pa zakona in tudi prihrankov ne bo. Iz besedila sicer predlaga črtanje predvidene zamrznitve napredovanj v višji plačni razred ali naziv, dopušča pa tudi možnost delnega usklajevanja pokojnin ter drugih nadomestil in prejemkov.

Kot pojasnjuje, je predlog že poslal Germiču, ki je prav tako predlagal, da se na izredno sejo državnega zbora 17. novembra uvrsti tudi predlog novele zakona o javnih financah. Slednjega je vlada v začetku oktobra poslala v parlamentarno proceduro, kolegij predsednika državnega zbora pa je zavrnil, da bi se zakon obravnaval po nujnem postopku. Novela po njegovih besedah prinaša omejitev bruto zadolževanja državnega sektorja na 48 odstotkov BDP in omejitev jamstev državnega sektorja za zadolževanje zunaj državnega sektorja na 20 odstotkov BDP.

Bodo sindikalisti pristali na kompromis?

Na vprašanje, zakaj vlada ni pristopila h Gantarjevi pobudi za nekoliko milejšo različico interventnega zakona, Pahor pravi, da le dopušča nekatere modifikacije vladnega predloga zakona, da bi se izognili referendumu. Obenem opozarja, da če ne bo velikih odstopanj, je bolje nekaj kot nič. "A odstopanja ne smejo biti prevelika, če želimo doseči cilj." Gantarju je obljubil tudi svojo pomoč in pomoč ministrov. Državnemu sekretarju, ki je v njegovem kabinetu odgovoren za socialni dialog, Milošu Pavlici je naložil, naj stopi v stik s sindikati, upokojenci in prejemniki socialnih transferjev ter se skuša z njimi dogovoriti za nek razumen kompromis, če v celoti zakon ne bi mogel biti sprejemljiv.

Zamrznitev plač, pokojnin in socialnih transferjev?

Če novi interventni zakon ne bo sprejet, se bodo v prihodnjem letu povišale plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji, za štiri odstotke bodo višje tudi plače funkcionarjev. Finančne posledice nesprejetja zakona so ocenjene na 300 milijonov evrov.

Vlada je tako septembra predlagala, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v prihodnjem letu ne bi uskladili z inflacijo, prav tako se ne bi uskladile pokojnine in drugi prejemki, bi se pa zvišal minimalni dohodek oziroma denarno nadomestilo, in sicer z 230 na 260 evrov. Tudi plače javnih uslužbencev se ne bi uskladile z inflacijo, regres pa ostaja v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Za funkcionarje bi tudi v prihodnjem letu veljalo štiriodstotno znižanje plač, prav tako bi bila v prihodnjem letu še vedno zamrznjena napredovanja uslužbencev v javnem sektorju.