Vlada in sindikati so zadnji dan pogajanj našli skupni jezik. Vlada je zadnji hip umaknila sporno pokojninsko dopolnilo, dogovorili pa se se tudi pri pri datumu znižanja plač. Še vedno pa se z večino sindikatov ne strinjajo glede načina osemodstotnega nižanja plač v javnem sektorju.
Po besedah vodje vladne pogajalske skupine in ministra za delo Andreja Vizjaka je koalicija dopolnilo k zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki posega v pogoje upokojevanja, vložila zato, ker so iskali prihranke zaradi vseh približevalnih predlogov, na katere je vlada pristala na področju socialne in družinske politike.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je po koncu pogajanj dejal, da je pokojninsko dopolnilo v današnjih pogajanjih igralo dominantno vlogo, saj so "praktično vsi sindikati v tej državi zahtevali brezpogojni umik tega člena kot predpogoj zapiranja stavkovnega dogovora".
Pojasnil je, da na koncu sicer niso parafirali besedila stavkovnega sporazuma, to naj bi potekalo predvidoma v četrtek, ko bo tudi znano, kateri sindikati bodo besedilo podpisali. Vlada namreč po Štrukljevih besedah "nase jemlje tveganje glede števila podpisov zaradi neusklajenosti o načinu zniževanja plač".
Štrukelj opozarja, da bo presenečen, če bodo sporazum podpisali vsi sindikati, saj policijska sindikata ne pristajata na tako linearno znižanje plač in sporazuma zagotovo še ne bosta podpisala.
A Vizjak ocenjuje, da je za kombinirano zniževanje plač le polovica sindikatov in da so sindikati javnega sektorja glede tega vprašanja precej razdeljeni. Minister poudarja, da bi se z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja 45 drugih zakonov, odpravila plačna nesorazmerja, medtem ko bi s kombiniranim zniževanjem znova ustvarili plačna nesorazmerja.
Dogovorili so se tudi glede pravne dikcije o datumu uveljavitve znižanja plač, in sicer da se bodo plače znižale prvi mesec po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Prav tako so na zahtevo sindikatov iz stavkovnega sporazuma izločili vprašanje regresa, ki ga bodo nato reševali v okviru socialnega sporazuma.
Tisti sindikati, ki bodo v četrtek podpisali stavkovni sporazum, se bodo zavezali, da ne bodo začeli z referendumskimi postopki, če se bo tudi vladna stran in koalicija v DZ držala dogovorjenega v sporazumu.
Koalicija pričakuje dogovor in podporo zakonu
V koalicijskih poslanskih skupinah sicer pričakujejo, da bosta rebalans in zakon za uravnoteženje javnih financ na izredni seji DZ deležna široke podpore. Vse stranke so obljubile podporo tistim ukrepom, ki bodo usklajeni, ker ta postopek teče, pa razlogi za nasprotovanje odpadejo. Vodje poslanskih skupin petih koalicijskih strank so poudarili, da je varčevanje nujno in da druge možnosti ni.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pričakuje, da bo koalicija v četrtek k proračunskim dokumentom vložila dopolnila, ki bodo usklajena. Cilj koalicije po njegovih besedah je, da najprej opravi z balastom v javnem sektorju. Po drugi strani je opozicija predlagala zvišanje davkov, a s tem bi razkošje v javnem sektorju le prekrili, je dejal in dodal, da bo vlada zvišala DDV le v primeru izrazitega poslabšanja gospodarskih razmer.
Proti "mešani solati", ki je posmeh pravni državi
Medtem pa so iz SD in Pozitivne Slovenije (PS) sporočili, da bodo v četrtek na izredni seji glasovali proti zakonu za uravnoteženje javnih financ. Po besedeh predsednika PS Zorana Jankovića ne nasprotujejo varčevalnim ukrepom, a po njihovem mnenju pri tem zakonu ne gre za varčevanje, temveč uničevanje, zato v stranki celo razmišljajo o obstrukciji seje.
Če bi vprašali, katero besedo naj uporabi za opis zakona, je dejal, da lahko uporabi besedo solata oziroma "mešana solata", ali pa "skrpucalo" in "zmazek". Ob tem se Janković sprašuje, ali "tisti, ki so zakon predlagali, sploh vedo, kaj so predlagali", saj je samo koalicija vložila 193 dopolnil. Tak način je namreč po njegovi oceni v posmeh pravni državi, demokraciji in "strankam, ki so v predvolilni kampanji obljubljale nekaj drugega". Omenil je, da je šest strank decembra lani s socialimi partnerji podpisalo sporazum, ki je predvideval, da enostranskega poseganja v že pridobljene pravice ne bo.
Po maratonski seji nekatere člene pustili odprte
Odbor za finance in monetarno politiko pa je po osemurni seji v zgodnjih jutranjih urah končal razpravo o dopolnilih na zakon za uravnoteženje javnih financ. Pri tem so koalicijski poslanci z dopolnili omilili nekatere varčevalne ukrepe, za člene, ki zadevajo odprta vprašanja s sindikati, pa so poskrbeli, da so ostali odprti.
Tako so člani odbora pustili odprte možnosti, da na plenarnem zasedanju državnega zbora v zakon z dopolnili vnesejo dogovor s sindikati javnega sektorja. Med drugimi denimo ostajajo odprti členi, ki govorijo o spremembah normativov in standardov v šolstvu, normativih v vrtcih, ter členi, ki se nanašajo na nižanje plač javnih uslužbencev, regres, odpravo plačnih nesorazmerij in nižanje nekaterih pravic iz dela javnih uslužbencev.
Nekatere člene pa so poslanci omilili
Med ukrepi, s katerimi je koalicija na zahtevo sindikatov omilila nekatere ukrepe, nekatere omilitve pa sta zahtevali tudi koalicijski stranki DeSUS in NSi, je bilo denimo sprejeto dopolnilo, da 2. maj ostaja dela prost dan. Prav tako je bilo sprejetih več dopolnil s področja družinske politike. Med njimi dopolnilo, po katerem starši za drugega otroka v vrtcu plačajo 30 odstotkov stroškov. Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, da bo starševsko nadomestilo, ki se izplačuje po prvih treh mesecih porodniške (ta ostaja še naprej 100-odstotna), znašalo 90 odstotkov osnove in se v zadnjih treh mesecih ne bo znižalo na 80 odstotkov, kot je bilo sprva predvideno. Bo pa nadomestilo 100-odstotno, kadar osnova ne bo presegla 763 evrov.
Blažji naj bi bil tudi poseg v višino nadomestila za brezposelne. Z dopolnili je bil predlog spremenjen tako, da se denarno nadomestilo za prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 odstotkov, nato pa v višini 50 odstotkov od osnove. Sprva pa je vlada želela višino nadomestila za brezposelne znižati z 80 na 70 odstotkov za prva dva meseca in nato na 60 odstotkov. Na področju pokojnin je bilo sprejeto dopolnilo, po katerem pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, ne bodo smele biti višje od 1450 evrov, letni dodatek (v različnih zneskih) pa bodo dobili tisti s pokojnino, nižjo od 622 evrov.
Četrti dohodninski razred
Člani odbora so z dopolnilom dvignili višino dohodka za tiste, ki padejo v četrti dohodninski razred, na slabih 70.000 evrov bruto. Uvedbo dodatnega dohodninskega razreda je sicer predlagala SD, podprla pa jo je tudi koalicija. Glede tega je finančni minister Janez Šušteršič na odboru pojasnil, da se omenjeni razred uvaja kot začasen ukrep, "kot neke vrste krizni davek", od njega pa si letno v proračunu obetajo okoli 15 milijonov evrov.
Zakon sicer z rebalansom proračuna, ki ga je odbor za finance obravnaval v torek, predstavlja temeljno zakonsko podlago za varčevalne ukrepe, ki jih je pripravila vlada.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.