Virant: Dosegli smo maksimalno, kar se je v slovenskih razmerah dalo

Po besedah vodje vladnih pogajalcev, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta je vsebina dogovorjenih ukrepov v glavnem dokončna, ostalo je še vprašanje besedila stavkovnega sporazuma in nekaj fines, vse ostalo pa je že dorečeno.

Glede na realizirano plačno maso v letu 2012 naj bi z na novo dogovorjenimi ukrepi in tistimi, ki so že zapisani v zakonu za uravnoteženje javnih financ, po ministrovih besedah prihranili skupaj okrog 240 milijonov evrov, prihodnje leto pa do okrog 280 milijonov evrov. Kot pravi, je na začetku, ko so se začeli pogajati, pričakoval, da bodo dosegli približno takšen izplen. Tako meni, da so dosegli "maksimalno, kar se je v slovenskih razmerah dalo".

"Smo država, kjer se spoštuje socialni dialog, smo država referenduma, smo država z močnimi sindikati in jaz mislim, da je ta dogovor veliko bolj pameten, kot če bi šla vlada na silo z enostranskimi ukrepi," je poudaril in dodal, da bi v tem primeru dobili referendum, stavke, demonstracije in vse skupaj bi nas gotovo stalo več kot pa zdaj doseženi sporazum.

Sicer pa je Virant prepričan, da bi imeli "bistveno manjše glavobole", če bi bil takšen dogovor sklenjen pravočasno, torej pred koncem lanskega leta oziroma pred sprejemanjem državnega proračuna, saj bi ukrepi veljali celo leto. Tako pa bodo začeli veljati šele s 1. junijem. Večino ostalega potrebnega prihranka naj bi pokrili s prerazporeditvami iz materialnih stroškov.

Da bi se izognili kriznemu davku, kar je po Virantovem mnenju nujno, pa bo treba najti še druge ukrepe na odhodkovni strani. S to ministrovo izjavo se je strinjal tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Sindikati z vsebino ukrepov zadovoljni

Štrukelj je ob robu pogajanj tudi potrdil, da so z vsebino ukrepov zadovoljni, saj da se sicer z njimi ne bi strinjali. Je pa po njegovih besedah ključno vprašanje, kakšna zagotovila bodo sindikati dobili, da bo ta vsebina ukrepov tudi izvedena.

Tako torej ne bo dovolj le plačni dogovor, temveč zapis v kolektivno pogodbo, ki bi sindikatom zagotavljala vlaganje tožb ob morebitni kršitvi dogovora. To je edini še prepričljiv vzvod za javne uslužbence, da imamo nekaj v rokah, sicer ne moremo pristati na kar nekaj, na neke obljube, je dodal Štrukelj.

"To je za nas pomembno, da dobimo iztožljiv dokument, če ga bo vlada kršila, bo – podobno kot pri regresu in drugih kršitvah, ki jih je izvajala prejšnja vlada – morala to tudi drago plačati," je poudaril.

Na vprašanje, ali verjame, da do leta 2015 ne bo novih posegov v plače, pa je Štrukelj dejal, da je "prezahtevno odgovoriti z da", a da bi v vsakem primeru sprememba morala biti dogovorjena s sindikati.

Kaj predvideva dogovor?

S spremembami pri plačni lestvici bi zmanjšali razlike med plačnimi razredi, s tem pa bi zmanjšali tudi osnovne plače. Znižanje bi bilo progresivno, tisti v višjih plačnih razredih pa bi ga občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. Glede na plačni razred bi se osnovne plače znižale od pol do največ 4,86 odstotka.

Za policista v 21. plačnem razredu bi znižanje mesečno pomenilo dobrih 5,5 evra bruto, za učitelja v 31. plačnem razredu pa nekaj več kot 14 evrov bruto. Zdravnik specialist v 51. plačnem razredu bi se moral mesečno odreči dobrim 87 evrom bruto. Osnovna plača predsednice vlade v 65. plačnem razredu pa bi bila nižja za dobrih 263 evrov bruto.

Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, naj bi zdaj vplačevali manj. V letošnjem letu bi tako javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov.

Izplačilo zaostalih napredovanj bi po trenutni rešitvi sledilo s 1. aprilom 2014. Dodatek za akademski naziv naj bi znižali za polovico, nadomestilo za bolniško odsotnost za prvi mesec pa z 90 na 80 odstotkov.