Poslanci enotni: najnižja pokojnina za upokojence s polno delovno dobo bo 500 evrov

Državni zbor (DZ) je danes brez glasu proti sprejel novelo pokojninskega zakona, ki jo je vlada vložila v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku. Po noveli, ki jo je pripravila na pobudo zveze društev upokojencev, bo ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih najnižja pokojnina znašala 500 evrov.

Novela je po oceni vlade pomemben korak pri zmanjševanju tveganja revščine med upokojenci. Novela po njenih besedah ne posega v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak je namen zagotoviti najnižjo starostno ali invalidsko pokojnino za tiste, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev.

Višina pokojnine mora biti vsaj tako visoka, da upokojencem ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek, menijo v vladi. Najnižja pokojnina bo v skladu z novelo po njenih navedbah zagotovljena skoraj 45.300 osebam. Med njimi je več kot 29.700 žensk.

Starostnih upokojencev je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje približno 440.000. Prejemnikov starostnih pokojnin s pokojnino do 500 evrov je bilo februarja skupno približno 98.200.

DZ ni podprl dopolnila opozicijske ZL, po katerem bi povečali minimalno odmerno osnovo za predčasno pokojnino s 26 na 40 odstotkov. Znašala bi 310 evrov, medtem ko zdaj znaša 201 evro. S takim ukrepom bi se po mnenju ZL povečala tudi zajamčena pokojnina za predčasno upokojene osebe, ki imajo najnižje pokojnine.

Toda po opozorilu vlade je osnovni namen novele zagotoviti najnižjo pokojnino tistim, ki so kadarkoli v preteklosti dopolnili polno pokojninsko dobo, njihova pokojnina pa ne dosega 500 evrov. Z novelo naj bi čim manj posegali v sistem, ki temelji na vplačanih prispevkih in na solidarnosti. Z dopolnilom ZL pa bi spremenili odmero pokojnin, kar bi po opozorilu vlade pomenilo poseg v sistem.

Poslanci izrazili podporo predlogu zakona

Poslanske skupine so v predstavitvi svojih stališč izrazile podporo predlogu. V različnih obdobjih so bili različni polni pogoji za upokojitev, kar predlog tudi upošteva, je dejal Saša Tabaković iz SMC.

Novela bo ublažila stisko tistih, ki so se redno starostno upokojili, je opozorila Julijana Bizjak Mlakar iz DeSUS. V SD pa so poudarili, da predlog ne velja za tiste, ki so se upokojili predčasno. "Ti so namreč vedeli, da bo njihova pokojnina nižja," je dejala Marija Bačič.

Poslanske skupine opozicijskih strank pa so ob svoji podpori predlogu dodale tudi kritiko na račun pokojninskega sistema. V NSi pripravljajo pokojninsko reformo, ki bo "pravična do vseh državljanov", je dejala Iva Dimic. Predstavili jo bodo po prvomajskih praznikih, je v razpravi o predlogu napovedal Matej Tonin.

V SDS po besedah Marijana Pojbiča menijo, da bi si dvig pokojnin zaslužili vsi upokojenci s pokojnino pod 500 evrov, ne pa le nekateri. Koalicija s predlogom po njegovih besedah priznava, da socialna politika v zadnjih letih ni učinkovita.

V poslanski skupini NP bo besedah Alenke Bratušek opozarjajo na to, da so prenizke pokojnine posledica prenizkih plač. "Če minimalna plača ne zagotavlja minimalne pokojnine, je nekaj očitno narobe s sistemom," je dejala.

Tudi po mnenju ZL je 500 evrov "absolutno" prenizek znesek, je dejal Miha Kordiš. Po dopolnilu, ki so ga pripravili, bi med drugim povečali minimalno odmerno osnovo za predčasno pokojnino s 26 na 40 odstotkov. Znašala bi 310 evrov, medtem ko zdaj znaša 201 evro, je dejal. S takim ukrepom bi se po mnenju ZL povečala tudi zajamčena pokojnina za predčasno upokojene osebe, ki imajo najnižje pokojnine.

Do minimalne pokojnine ne bodo upravičeni tisti, ki se upokojijo predčasno

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je na seji pristojnega odbora zatrdil, da predlog ne posega v sistem odmere pokojnine po splošnih predpisih.

Do zagotovljene najnižje pokojnine tako v nobenem primeru ne bodo upravičeni tisti, ki se upokojijo predčasno. Njihova predčasna pokojnina je namreč po opozorilu koalicije znižana zaradi upokojitve pred določeno starostjo, pri čemer so za zmanjšanje vedeli ob sami upokojitvi.

Posodabljanje kazenskega postopka

Predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ga bodo poslanke in poslanci danes brali prvič, je medtem minister za pravosodje Goran Klemenčič označil za "velik zakon" in temeljit korak k posodobitvi kazenskega postopka. Pri pripravi novele so po njegovih besedah identificirali najbolj kritične točke, zaradi katerih slovenski kazenski postopek velja za relativno neučinkovitega oz. dolgotrajnega.

Do predloga pa so kritični na ministrstvu za notranje zadeve, kjer menijo, da gre za parcialne rešitve, ki povečujejo administrativno breme in ne vodijo k večji učinkovitosti kazenskega postopka. Ministrica Vesna Györkös Žnidar se je zato glasovanja na vladi vzdržala.