Nič več 'zanimivega' brskanja o nepremičninah?

Na Geodetski upravi (Gurs) so prejeli začasno odločbo Urada informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero nalagajo, naj na prostorskem portalu Prostor v treh dneh pri vseh nepremičninah onemogočijo javni dostop do imen, priimkov, naslovov in podatkov o letu rojstva vseh fizičnih oseb, do katerih je mogoče dostopati z uporabo iskalnika "javni vpogled" na portalu Prostor v združeni zbirki katastra stavb, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot (skupaj z vrednostjo nepremičnin), registra prostorskih enot in evidence državne meje. Po zaključenem inšpekcijskem postopku nameravajo na podlagi gotovosti dejstev ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in dokazov izdati končno odločbo.

Na Gursu zdaj proučujejo, kako lahko uresničijo začasno odločbo, zoper katero ni dovoljena pritožba, lahko pa sprožijo upravni spor s tožbo na Upravnem sodišču. Po njihovih pojasnilih so na javnem vpogledu v podatke o nepremičninah od 27. decembra, ko so objavili podatke o ocenjeni vrednosti nepremičnin, do danes zabeležili nekaj manj kot milijon osnovnih poizvedb (število iskanj po vhodnih podatkih, na primer naslovu ali parceli). Po poizvedbah je bilo sproženih nekaj več kot 21 milijonov baznih poizvedb, ki so kliki na podatke o delih stavb, vrednosti in lastnikih. Uporabniki tako v enem iskanju pogledajo v povprečju 20 podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino.

Kaj bodo ugotovili ustavni sodniki?

Informacijska pooblaščenka je prav tako na Ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so kot lastniki vpisani v zemljiški kataster in kataster stavb. Meni namreč, da zakon ne določa namena javnosti osebnih podatkov oziroma da iz zakona ne izhaja namen, ki bi prevladal nad ustavno pravico posameznika do varstva osebnih podatkov.

Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša tudi na del zakona, ki opredeljuje, da Gurs za izdajanje in povezovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog organov državne uprave, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih pooblastil in drugih uporabnikov vzpostavi "računalniško distribucijsko okolje v okviru centralne informacijske komunikacijske infrastrukture". Po mnenju informacijske pooblaščenke je opredelitev posredovanja podatkov "izrazito nedoločna". Zahteva se nanaša tudi na pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov in o načinu izkazovanja podatkov, ki določa izdajanje lastninskega lista – seznama vseh nepremičnin v lasti posameznika.

Pirc Musarjeva je že marca lani podala zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona v delu, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so lastniki nepremičnin. A je Ustavno sodišče njeno vlogo zavrglo kot nepopolno, saj ni predložila listin, ki bi izkazovale, da je vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastalo v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Kot je danes povedala Pirc Musarjeva, je vprašanje ustavnosti določb zakona in pravilnika nastalo v zvezi s postopkom inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov s področja varstva osebnih podatkov pri Gursu.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!