Zakon o medijih ni prestal prvega branja

Zakon o medijih ni prestal prvega branja, saj poslanci niso izglasovali sklepa, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Za je namreč glasoval 38, proti pa 39 poslancev.

Podporo zakonu so že v razpravi odrekli v SDS, SLS in SNS, v Zares so zakon podpirali, v SD, DeSUS in LDS pa so sicer izražali zadržke do zakona, a je bilo pričakovati, da ga bodo vsaj v prvi obravnavi podprli.

Kljub temu so se glasovanja vzdržali poslanki SD Janja Klasinc in Andreja Rihter, proti pa so bili njuni strankarski kolegi Julijana Bizjak Mlakar, Alan Bukovnik in Tomaž Tom Mencinger.

Proti zakonu je bil med drugim tudi predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, med nepovezanimi poslanci pa so Franc Žnidaršič, Alojz Posedel in Vili Rezman glasovali za, Andrej Magajna pa proti.

Tisti poslanci DeSUS, Zares in LDS, ki so bili prisotni, so bili za. V SLS, SDS in SNS so bili proti, poslanec SLS Janez Ribič pa se je vzdržal.

V SD in DeSUS so sicer napovedovali, da zakona v nadaljnjih obravnavah ne bodo podprli, če ne bo doživel sprememb. Najbolj sporna je bila določba, ki prepoveduje ustanavljanje radijskih mrež, sporen je bil tudi previsok prag, do katerega je treba priglasiti koncentracijo v medijih.

Prav tako je bilo nekaterim poslanskim skupinam sporno, da predlog določa, da novinar ne more dobiti statusa samostojnega novinarja, če je bil v zadnjih treh letih obsojen na častnem novinarskem razsodišču.

Veliko poslancev je že v četrtek nasprotovalo tudi svetu za medije. Po mnenju SDS bi takšen svet okrepil politične pritiske na medije, po mnenju SLS pa bi svet uveljavil "nek nov koncept medijev, ki gre v smeri mehkega nadzora države nad mediji". Da svet ni potreben, je menila tudi poslanka SD Janka Klasinc.

Že v četrtek so tako v SD in DeSUS in LDS napovedali, da bo podpora zakonu v drugi obravnavi odvisna predvsem od posameznih rešitev zakona v naslednjih obravnavah, enako sta napovedala tudi poslanca obeh manjšin. V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa so napovedali, da se bodo odločali vsak po svoje.

Novinarji bi težje prihajali do informacij

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je opozorila na krčenje pravice medijev do informacije, ki naj bi ga prinašal novi zakon o medijih. Zakon, ki je v postopku prve državnozborske obravnave, bi po njenem mnenju v praksi bistveno poslabšal položaj medijev pri pridobivanju informacij.

Kot namreč pojasnjuje, novinarji po predlogu novega zakona nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se glede dostopa do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Predlog 43. člena zakona o medijih sicer določa, da morajo organi odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, pojasnjuje Pirc Musarjeva. Hkrati dodaja, da zakon ne določa več, da imajo novinarji v primeru zavrnitve pravico do pritožbe na informacijskega pooblaščenca.

V nasprotju z veljavnim 45. členom zakona o medijih predlog nove ureditve tudi ne določa več, da lahko organ zavrne posredovanje odgovora na vprašanje zgolj iz razloga, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, še navaja Pirc Musarjeva. Prav tako pa predlog zakona po njenih besedah ukinja pristojnost informacijskega pooblaščenca kot organa, pooblaščenega za nadzor nad izvajanjem člena.

Krivo ministrstvo za javno upravo?

Pirc Musarjeva je v zvezi s temi spremembami pripombe na predlog nove ureditve na ministrstvo za kulturo podala že lani jeseni. Ministrstvo naj bi ji sporočilo, da bodo pripombe v celoti upoštevane. Zato so v uradu pooblaščenke "s toliko večjim presenečenjem" ugotovili, da je predlog zakona v tem delu povsem v nasprotju s pripombami.

V uradu pooblaščenke domnevajo, da je do sprememb prišlo v fazi medresorskega usklajevanja. Ministrstvo za javno upravo se je namreč v pripombi, ki jo je poslalo aprila, spraševalo po smotrnosti normativnega urejanja pravice novinarja do informacij. Po mnenju ministrstva tudi ni utemeljenih razlogov, da se novinar obravnava bistveno drugače kot ostala zainteresirana javnost. Kot še navaja Pirc Musarjeva, se ministrstvo za javno upravo prav tako ni strinjalo s predlogom, da bi o pritožbah še naprej odločal informacijski pooblaščenec.

Informacijskemu pooblaščencu sicer niso znani razlogi, "ki so ministrstvo za javno upravo vodili do zgoraj navedenih ugotovitev, ti pa iz predloga zakona tudi niso razvidni", je zapisala Pirc Musarjeva. Opozorila je, da gre za pravico medijev, ki je bila določena že pred petimi leti in ki se je v praksi že uveljavila. Število pritožb pa iz leta v leto narašča, dodaja.

Novinarji proti "nedopustnim spremembam"

Protest zoper "nedopustne" spremembe 43. člena predloga zakona izražajo tudi v Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se društvo v celoti pridružuje danes izraženemu stališču informacijske pooblaščenke in zahteva spremembi petega in osmega odstavka 43. člena predloga zakona.

Opozarjajo, da je razlika med informacijami za medije in informacijami javnega značaja bistvena. Prva namreč po vsebini predstavlja odgovor na vprašanje in zato pomembno odstopa od opredelitve informacije javnega značaja. In kot dodajajo, mediji v družbi opravljajo posebno funkcijo in imajo tudi z ustavo zagotovljene posebne pravice, zato je nevzdržno stališče, da naj bodo pri dostopu do javnih informacij izenačeni z ostalimi državljani.

Novi osmi odstavek 43. člena je po mnenju društva novinarjem vzel pravico do pritožbenega postopka, če organ zavrne odgovor na novinarsko vprašanje. Pravica do dostopa do informacij za novinarje je tako ostala brez pravnega varstva, opozarjajo. Nesprejemljiva se jim zdi tudi sprememba petega odstavka 43. člena, ki organu omogoča, da zavrne odgovor na vprašanje, "če so informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu". Dostop novinarjev do informacij je o novem petem odstavku bistveno omejen, ugotavljajo. Društvo novinarjev zato zahteva, da se v zakon vrne pritožbeni postopek, kot ga je opredeljeval obstoječi zakon in ki se je tudi v praksi izkazal za učinkovit instrument.

Da opozorila informacijske pooblaščenke o krčenju pravice medijev do informacije, ki ga prinaša nov zakon o medijih, potrjuje navedbe, da je predlagani zakon slab in da ga je treba v celoti zavrniti, pa so prepričani v Združenju novinarjev in publicistov. Predsednik združenja Igor Kršinar je sporočil, da imajo novinarji po sedaj veljavnem zakonu o medijih vsaj to možnost, da se v primeru, ko uradni organ ne odgovori, pritožijo informacijski pooblaščenki. Združenje je poslance zato še enkrat pozvalo, naj predlagani zakon zavrnejo.