'Prednost dati javnemu zdravstvu'

Predsednik vlade Borut Pahor je danes z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem na delovnem srečanju gostil srečanje o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot je premier pojasnil po srečanju, naj bi vlada zakon obravnavala januarja. Neusklajena za zdaj med drugim ostajajo vprašanja delovnega časa in zdravniških normativov.

Dogovorjena dodatna usklajevanja

Namen dodatnih usklajevanj, za katera so se dogovorili danes, je to, da bi lahko v parlamentarno proceduro vložili kar se da usklajen zakon, da ne bi ključnih vprašanj reševali šele v državnem zboru, je pojasnil minister Miklavčič po sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki zdravniških organizacij, organizacij zdravstvene nege, nekaterih zdravstvenih ustanov, strokovnih združenj in drugi.

Katera vprašanja so neusklajena?

Neusklajena za zdaj med drugim ostajajo vprašanja omejitev delovnega časa zdravnikov in zdravniških normativov. Predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan je poudarila, da bodo vztrajali na normativih in standardih zdravniškega dela, na organizaciji vodenja zdravstvenih zavodov in na tem, da mora biti stroka avtonomna in da mora biti zagotovljena avtoregulacija poklica. "Vztrajali bomo na tem, da določila, ki morajo biti zapisana v zakonu, tja tudi bodo zapisana, da ne bodo prepuščena podzakonskim aktom. Ne predstavljamo si namreč, da bi sprejeli zakon, za katerega bomo potrebovali še desetletje, da bi sprejeli še vse podzakonske akte, ki bi omogočili njegovo delovanje," je pojasnila Živčec Kalanova.

Po njenih besedah zahtevajo, da bodo mreža javne zdravstvene službe in normativi zdravniškega dela zapisani že v samem zakonu, zdravniške organizacije pa to dvoje lahko tudi pripravijo.

Zakon v posameznih delih ni izvedljiv?

Miklavčič je poudaril, da se bo že v petek sestala delovna skupina, ki so jo oblikovali za dopolnitev besedila zakona, da bi za prvi teden januarja pripravili usklajeno besedilo zakona.

Kar je bilo danes odprto kot sporno, so nekatera izhodišča in opozorila zdravniške zbornice, da zakon v posameznem delu ni izvedljiv. Razprava se danes ni podrobno lotila posameznih členov, dogovorili pa so se, da bodo zdravniške organizacije pripravile svoje predloge za tiste člene, ki po njihovem mnenju potrebujejo korekcije, je pojasnil.

'Slovenija ne želi biti bolj rigorozna, kot je potrebno'

Glede nestrinjanja zdravniških organizacij z ureditvijo v zakonu, po kateri bi bil obseg mesečnega dela zdravnika omejen na 222 ur, je Miklavčič pojasnil, da bodo zdravniške organizacije tudi tu pripravile svoj protipredlog in na podlagi tega se bodo usklajevali.

Živčec Kalanova je glede omejitve delovnega časa poudarila, da je to predmet razprave na ravni EU in da Slovenija ne želi biti bolj rigorozna, kot je potrebno. "V tem trenutku niti v evropskem prostoru ni doseženo soglasje med vladami in zdravniškimi organizacijami in dopuščeno je veliki večini evropskih držav, da to regulirajo same. To želimo zagotoviti tudi v našem zakonu," je pojasnila.

'Naj povedo, da se bodo podaljšale čakalne dobe'

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin pa je glede omejevanja zdravniškega dela na današnjem sestanku pojasnil, da če vlada na tem vztraja, bodo morali bolnikom povedati, da se bodo podaljšale čakalne dobe. "Varna omejitev zdravniškega dela je že zelo dobro urejena v zakonu o zdravniški službi; zdravniku, ki se ne čuti sposobnega delati več kot 17 ur hkrati, tega ni treba," je dejal Kuštrin, ki meni, da tako striktnih omejitev, kot so zapisane v sedanjem osnutku, v končni verziji zakona ne bi smelo biti.

'Zakon o zdravstveni dejavnosti zelo zahteven'

Na vprašanje, ali bo vlada lahko uresničila koalicijsko zavezo o ločitvi javnega in zasebnega, je Miklavčič pojasnil, da danes o tem ni bilo nasprotovanj niti s strani zdravniških organizacij, glede na to, da so tako zdravstveni domovi in bolnišnice kot koncesionarji del javnega zdravstvenega sistema.

Premier pa je poudaril, da je zakon o zdravstveni dejavnosti zelo zahteven del strukturne reforme in "uvod v zelo težke čase, ko bo treba s socialnimi partnerji doseči dogovor o štirih ali petih strukturnih reformah; ta je šele polovica prve".

"Odločitev o tem, da gremo frontalno naprej z vsemi strukturnimi reformami, je edina pravilna. Čakanje, da z eno uspemo in začnemo z drugo, bi pomenilo, da smo zamudili čas, v katerem moramo te reforme sprejeti," je poudaril premier.

Ob tem je ocenil, da so na dobri poti, da v začetku januarja na podobnem srečanju zaključijo usklajevanja "in ugotovimo, da smo v veliki meri vsebinska nasprotovanja odpravili, da lahko minister vladi posreduje stališče, da se socialni partnerji bolj ali manj strinjajo z zakonom, ki ga bomo posredovali v parlamentarno proceduro".