Bodo mesta kos katastrofam?

Strokovnjaki svarijo: poplave bodo uničevale naše domove, poslovne objekte in drugo infrastrukturo. Vročina ogroža naše zdravje, zmanjšuje našo produktivnost in zmanjšuje funkcionalnost infrastrukture. Zaradi suš bo boj za vodne rezerve še intenzivnejši. V mestih se odvija večji del evropske ekonomije, to pa posledično pomeni: bolj kot so mesta klimatsko ranljiva, bolj je ogrožena evropska ekonomija!

Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila projekcijo, pri sestavi katere je sodeloval tudi slovenski klimatolog Blaž Kurnik, kako se bo 500 evropskih mest odzivalo na podnebne spremembe naslednjih šest desetletij. Objavili so interaktivne karte, na katerih je mogoče oceniti, kako bodo na določeno evropsko mesto vplivala obdobja močnejših padavin in ekstremno visokih temperatur. S tem poskušajo najti odgovore na vprašanja, ali imajo evropska mesta dovolj zelenih površin, ki bi poskrbele za temperaturno olajšanje med vročinskim valom? Katera mesta so najbolj ogrožena v primeru dolgotrajnejših in močnejših padavin? Kaj se lahko zgodi, če vodostaj rek narase tudi za en meter in več?

Karte predvidevajo razmere za obdobje od leta 2071 do 2100. Glede na objavljeno karto Evrope bodo zaradi toplotnih udarov najranljivejši južni deli Španije in Francije, naša soseda Italija, Srbija, Grčija in zahod Turčije. Po ocenah bi lahko ti deli Evrope letno imeli tudi po 50 dni temperaturo višjo od 35 stopinj Celzija (z upoštevanjem podatka, da se nočna temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija). Te ocene so namenjene predvsem načrtovanju razvoja mest, ki za zmanjševanja vpliva temperaturnih udarov na mesto potrebujejo čim več zelenih površin.

Po podatkih za Slovenijo je mogoče oceniti, da lahko v obdobju od 2071 do 2100 pričakujemo na območju Ljubljane in bližnje okolice ter na območju Dolenjske okoli 30 dni letno z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad 35 stopinj Celzija. Večji del Slovenije naj bi imel po ocenah EEA okoli 18 do 22 dni letno s temperaturo nad 35 stopinj Celzija.