'Boste dovolili, da vam naložijo breme onemoglih staršev?'

Včeraj smo že poročali, da se je Slovenija izognila grozečemu postopku zaradi makroekonomskih neravnovesij, a bodo v Bruslju izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov in uresničevanje priporočil pozorno spremljali. Komisija je za Slovenijo predlagala še dve dodatni leti za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Tega mora zdaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti leta 2015, a mora dosledno izvajati že sprejete javnofinančne ukrepe ter opredeliti in izvesti nove.

Za razburjenje je poskrbel finančni minister Uroš Čufer, ko je dejal, da se bodo v prihodnje morali nujno dotakniti tudi vprašanja pokojnin. "Do zdaj so vsi drugi segmenti prebivalstva nekako že prispevali k delitvi bremena te krize, mislim, da nas tudi to čaka," je bil jasen minister. Pred današnjo sejo vlade je le ponovil: "Čas je, da se začnemo pogovarjati tudi o tem."

Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj v oddaji 24UR na vprašanje, ali bomo znižali pokojnine, odgovorila, da o konkretnih ukrepih še ne želi govoriti. Je pa dodala, da je dejstvo, da so se plače v javnem sektorju na eni strani zniževale, pokojnine pa se na drugi strani niso usklajevale. Poudarila pa je, da ne želi špekulirati, v katerem segmentu bodo v nadaljevanju potrebni dodatni ukrepi.

Erjavec na znižanje pokojnin ne pristaja

"Za stranko DeSUS je to nesprejemljivo, ker vemo, da so upokojenci najbolj ogrožena skupina. Povprečna pokojnina znaša 622 evrov," je izjavo ministra Čuferja komentiral predsednik stranke Karl Erjavec, ki meni, da se to preprosto ne sme zgoditi. Prepričan je, da bi ta ukrep za upokojence pomenil še večjo revščino, zato upa, da bodo ministra prepričali, da nas iz krize ne bo izvleklo nižanje pokojnin.

'Upokojenci so prispevali že približno milijardo evrov'

Enakega mnenja so tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). Predvsem se ne strinjajo, da upokojenci niso nič prispevali. Upokojenci k uravnoteženju javnih financ in vzdržnosti pokojninske blagajne prispevajo že od leta 2000, pravijo. "Po zloglasnem 151. b členu prejšnjega pokojninskega zakona so pokojnine začele padati že leta 2001," je povedala predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak.

V Zdusu so izračunali, da so upokojenci s tem omejevanjem pokojnin do leta 2012 prispevali že približno milijardo evrov. "Vse to v času, ko so si zlasti menedžerji veselo prisvajali načrtno uničena državna podjetja, si izplačevali visoke plače, nagrade in dividende," pravijo v zvezi.

"Država je leta 1996 sprejela znižanje prispevne stopnje za delodajalce s 15,5 na 8,35 odstotka, češ da bodo lahko odpirali nova delovna mesta," pravijo v zvezi. "Kje so zdaj ta delovna mesta? Če vemo prav, je Slovenija prav na dnu držav po prispevku delodajalcev za pokojnine," opozarjajo.

Marca 2013 je bilo približno 296.300 pokojnin nižjih od 600 evrov: skoraj 19.000 pokojnin je bilo nižjih od 200 evrov, skoraj 32.900 je bilo nižjih od 300 evrov, skoraj 50.200 nižjih od 400 evrov, skoraj 107.700 nižjih od 500 evrov in dobrih 86.600 nižjih od 600 evrov.

V zvezi sprašujejo mlajše generacije, ali bodo res dovolile, da jim bodo tisti, "ki ne znajo poseči v žepe slovenskim prevarantom, tatovom in goljufom svetovnega formata, naložili tudi breme onemoglih in umirajočih staršev".

Kaj pa pokojninska reforma?

V pogovoru za Finance je o pokojninski reformi je minister Čufer dejal, da priporočil komisije sicer še ni tako podrobno prebral. "Seveda bomo vsa priporočila pogledali, natančno premislili in pripravili ustrezne ukrepe. Upokojitvena starost bo, seveda, odvisna od demografije, od pričakovane življenjske dobe. Vprašanje je torej, ali je pokojninski sklad dovolj velik za to, da lahko financira ljudi v pokoju 30 let," je dodal Čufer.

Virant: Dodatni rezi v javno porabo bodo nujni, koalicija naj pozabi na strankarski prestiž

Tudi minister za javno upravo in notranje zadeve Gregor Virant je opozoril, da bodo nujni dodatni rezi v javno porabo. Sicer ni želel povedati, na katera področja bodo segli nadaljnji ukrepi, posvaril pa je, da bo v javno porabo treba rezati na številnih področjih. Sam je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka.

A ukrepi utegnejo zaradi različnih strankarskih pogledov povzročiti trenja v koaliciji. DeSUS nasprotuje posegom v pokojnine, SD ni navdušen nad privatizacijo. Virant pa svari: "Koalicija mora biti enotna in pozabiti na strankarski prestiž."