'Žal nam je, da javno izpostavljamo najbolj ranljive skupine otrok'

Varčevalni ukrepi so ukinitev plačila učiteljem za nudenje učne pomoči učencem, manj denarja za interesne dejavnosti, spremembe financiranja šol v naravi in glasbenih šol ter manj denarja za srednje šole. A gre le za začetek, ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je napovedala še večje reze, ker morajo privarčevati več denarja. V plače ne smejo posegati zaradi dogovora s sindikati, zato bo močno znižana kakovost šolstva, opozarja glavni tajnik Sindikata za izobraževanje in vzgojo (Sviz) Branimir Štrukelj.

S sredstvi za učno pomoč naj bi ministrstvo prihranilo okoli tri milijone evrov. A škoda, storjena otrokom, zagotovo ni in nikoli ne bo merljiva v milijonih, je poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Med drugim je opozorila na številne dejavnosti, ki jih morajo učitelji opraviti poleg doslej plačane ure dodatne strokovne pomoči. Med njimi so priprava individualiziranega programa za vsakega učenca, v kateri so opredeljene metode in način dela, timski sestanki in evalvacijska poročila, je naštela. Ukrepi v zvezi z učno pomočjo po njenih besedah učitelje zelo žalostijo. "Žal nam je, da javno izpostavljamo najbolj ranljive skupine otrok," je dejala. Ti otroci po njenih besedah za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja nujno potrebujejo ustrezne programe ter različne načine in oblike pomoči.

Po Štrukljevih navedbah naj bi poleg sredstev za učno pomoč, interesne dejavnosti in šole v naravi, ki skupaj znašajo okoli 10 milijonov evrov, področju izobraževanja odtegnili še 68 milijonov evrov. Navedel je po njegovem mnenju bizarno izjavo ministrice Setnikar Cankar, ki da je posege v izobraževanje utemeljila, da je vsoto na področju izobraževanja treba privarčevati, ker tega vladi v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ni uspelo. "Sliši se skoraj kot kazen, ker je slovensko učiteljstvo na nek način vodilo pogajanja in uspelo zavrniti dodatna znižanja na že znižane plače," je pojasnil.

Varčevalni ukrepi ministrstva po njegovih besedah posegajo v posamezne dele izobraževalnega sistema, ki zmanjšujejo kakovost javnega izobraževanja. "Javno izobraževanje je razumljeno kot instrument, da bo Slovenija prišla iz krize," opozarja Štrukelj. Večina pedagoško naprednih držav po njegovem mnenju razume, da je vlaganje v kakovostno javno izobraževanje nujna investicija.

Ne izključujejo shoda pred vlado

Predstavniki Sviza se bodo v ponedeljek sestali s šolsko ministrico, od katere pričakujejo umik navedenih varčevalnih ukrepov. Če bo ministrstvo vztrajalo pri enostranskih posegih v izobraževanje, bodo v Svizu začeli z zbiranjem podpisov in odšli tudi pred vlado, da bi preprečili posege v javno izobraževanje, napoveduje Štrukelj. Kot opozarja, je vlada omenjene varčevalne ukrepe sprejela brez dogovora s sindikati.

Glede varčevanja Štrukelj pravi, da imamo pri nas še vedno balkanski odnos do javnega denarja ter da bi se dalo z racionalnim in bolj odgovornim ravnanjem do javnega denarja marsikaj prihraniti tudi v šolstvu. Nekateri učitelji po njegovih besedah priložnost za racionalizacijo vidijo tudi v nacionalnih preverjanjih znanja. Na vprašanje, kako bodo ravnali učitelji, ki izvajajo dodatno učno pomoč, če ne bo plačana, Štrukelj odgovarja, da bodo storili vse, da bo plačana, ne bodo pa zato ne opravili svojega dela.

'Ogrožena je tudi življenjska pot otrok'

V Zvezi društev pedagoških delavcev od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo umik varčevalnih ukrepov. Poudarjajo, da bi moralo biti izobraževanje izvzeto iz varčevanja, ker gre za javno dobrino strateškega pomena za dolgoročno ekonomsko, družbeno in nenazadnje tudi osebno blaginjo posameznikov.

Razložili so, da je učna pomoč v osnovnih šolah namenjena učencem, ki zaradi osebnostnih, socialnih, zdravstvenih in drugih vzrokov težje dosegajo minimalne in temeljne standarde znanja oziroma standarde znanja glede na svoje potenciale. Ob ukinitvi pomoči ni neposredno ogroženo le njihovo uspešno napredovanje v osnovnošolskem izobraževanju, pač pa tudi njihove možnosti za čim bolj optimalno izobraževalno kot tudi siceršnjo življenjsko pot. Zanje je še zlasti pomembno, da jih poučujejo visoko motivirani in ustrezno usposobljeni učitelji, katerih strokovno delo je tako finančno kot družbeno ustrezno ovrednoteno, so poudarili.

Varuhinja poziva k vnovičnem razmisleku

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je zgrožena in zelo zaskrbljena predvsem zaradi prenehanja učne pomoči, ''saj ni nobenih zagotovil, da bodo ti in še drugi varčevalni ukrepi v šolstvu trajali le kratek čas. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah je država dolžna delovati za otroke v njihovo največjo korist, otrokom je dolžna zagotoviti šolsko, zdravstveno in socialno pomoč v skladu z najvišjimi standardi.''

Zaveda se, da resno stanje v državi zahteva odrekanja na vseh področjih, vendar ne more pristati na lahkotno zmanjševanje pravic najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Ministrstvo poziva k vnovičnem skrbnem premisleku o ukinitvi plačila učne pomoči kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Predlaga, naj ta del izloči iz programa varčevalnih ukrepov. Še posebej pa nasprotuje idejam, naj šole same preverjajo upravičenost do pomoči pri učencih - torej mimo določil odločb o usmeritvi - in naj učno pomoč tako združijo za več učencev. To bi zagotovo pomenilo zgolj formalno zadostitev določilom odločb o usmeritvi za posameznika.

Bo zmanjkalo denarja za plače?

V Visokošolskem sindikatu Slovenije medtem ugotavljajo, da je bila upravičena njihova zadržanost do sporazuma med sindikati javnega sektorja in vlado. Skrbi jih, da ne bodo mogli več izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, pri čemer imajo v mislih plače, je pojasnil predsednik sindikata Marko Marinčič. Na posege ministrstva se nameravajo zaposleni v visokem šolstvu odzvati zelo odločno, po potrebi tudi s stavko, so opozorili. Zahtevajo sestanek z ministrico.