Bo zaposlovanje res lažje? Bo tudi več zaposlenih?

Vlada je na današnji seji določila besedila predlogov treh zakonov, ki spadajo v paket reform pokojninske in delovne zakonodaje. Tako sta bili pokojninska reforma in reforma trga dela sprejeti, kljub temu da sta neusklajeni s socialnimi partnerji.

Vlada je določila besedilo predloga zakona o delovnih razmerjih in ga poslala v obravnavo ter sprejetje državnemu zboru po rednem postopku.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, na nujnost sprememb na tem področju opozarjajo tako domače (UMAR) kot tuje institucije, kot sta Evropska komisija in OECD. Trg dela pri nas po oceni omenjenih institucij zaznamujejo predvsem togost pri zaposlitvah za nedoločen čas in visoki stroški dela.

Najpomembnejša značilnost trga dela v Sloveniji je izrazita dvojnost oziroma segmentacija na trgu dela, s katero označujemo razliko v položaju zaposlenih s pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas, so zapisali na vladi in opozorili, da še posebej mlade zaposlujejo za določen čas.

Kako bi lahko dosegli večjo stopnjo zaposlenosti?

Iz navedene ocene stanja na trgu dela v Sloveniji in namena doseči čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta 2020 vlada med drugimi predlaga naslednje rešitve:

- Zmanjšanje dvojnosti oz. segmentacije na trgu dela (posledica razlik v položaju delavcev, zaposlenih za določen čas, in delavcev, zaposlenih za nedoločen čas).

- Prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Predlagana je skupna ureditev odškodninske odgovornosti v primerih kršitev prepovedi diskriminacije, tako kršitev enake obravnave kot tudi kršitev nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

- Javno objavo prostega dela in pravice neizbranih kandidatov. Predlaga se ustrezna dograditev določb zakona z možnostjo uporabe informacijske tehnologije v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata.

- Agencijsko delo – s predlogom se zagotavlja večja zaščita delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela.

- Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi se predlaga poenostavitev postopkov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tem kontekstu je predlagana tudi preureditev odpovednih rokov (krajši odpovedni roki, naraščanje zvezno glede na trajanje zaposlitve) in odpravnin upoštevaje zahteve mednarodnih dokumentov.

- Poskusno delo – s predlagano zakonsko rešitvijo se v času poskusnega dela ureja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, in sicer z razlogom neuspešno opravljenega poskusnega dela delavca s sedemdnevnim odpovednim rokom.

- Letni dopust – določa se, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen, sicer pa sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu.

- Izvajanje inšpekcijskega nadzora – v cilju zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja inšpekcijskega nadzora se širijo pooblastila inšpektorja za delo v zvezi z izdajo ureditvene odločbe v nekaterih primerih, kjer do sedaj ni bila predvidena.

- Kazenske sankcije – določajo se sankcije za nekatere kršitve, pri katerih do sedaj niso bile predvidene, nekaj pa jih je predvidenih tudi glede na predlagane spremembe in dopolnitve.

Vlada sprejela tudi predlog sprememb zakona o urejanju trga dela

Poglavitni cilji sprememb v predlogu novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) pa so doseči večjo fleksibilnost na trgu dela: z omogočanjem brezposelnim osebam, starejšim od 50 let, in upokojencem opravljanja začasnih in občasnih del, omogočanjem prijave delavca na zavod za zaposlovanje med tekom odpovednega roka; zmanjšati past brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil in odprava administrativnih ovir.

Z novelo ZUTD se uveljavljajta predvsem načelo fleksibilne varnosti in načelo medgeneracijske solidarnosti, so zapisali na vladi.

Kot poglavitne rešitve v predlogu novele vlada med drugim navaja ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta (tj. potrebe po delavcu) na zavodu za zaposlovanje, možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let, in upokojencev in znižanje odmernega odstotka denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Kot so sporočili z vlade, se predlaga znižanje odmernega odstotka z 80 na 70 odstotkov v prvih treh mesecih upravičenosti.

Poleg tega kot rešitev navajajo prijavo zaposlenega v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in poenostavitev postopka pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila.