FOTO: 20 odstotkov bodo vzeli tudi verskim skupnostim

Vlada je, kljub temu da je bil predlog s sindikati neusklajen, sprejela rebalans državnega proračuna za letos. Kot so sporočili po seji vlade, pa bo v postopku njegovega sprejemanja še možno vlagati dopolnila. Če odhodkovne strani vsaj deloma ne uskladimo, manevrskega prostora ne bo več, je opozoril premier Janez Janša.

"Vsak dan, ko Slovenija nima operativnega proračuna, nas stane," je na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) takoj po seji vlade še povedal Janša. Rebalans je zato treba sprejeti čim prej. S tem bomo veliko privarčevali in bodo ukrepi lahko milejši, je socialne partnerje pozval k čim prejšnjemu dogovoru. Predstavniki sindikatov so razočarani, da je vlada ukrepe sprejela mimo socialnega dialoga. Skladno s tem dopuščajo tako stavko kot referendum.

Odhodki lahko letos znašajo 9,14 milijarde evrov, če želimo doseči cilj o primanjkljaju v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda, je povedal finančni minister Janez Šušteršič. Proračun za leto 2012 je DZ sprejel že novembra 2010 in temelji na medtem že zastarelih napovedih. Prejšnja vlada je zato njegovo izvrševanje že konec lanskega decembra zamrznila, dokler ne bo pripravljen rebalans.

Janša: Slovenija se ni pravočasno resno spopadla s krizo

Vsi interventni ukrepi ob rebalansu proračuna so takoj po seji vlade romali na mize predstavnikov v ESS. V skladu z obljubo izpred tedna dni pa je vlada za današnjo sejo pripravila nabor ukrepov, s katerimi bi zagotovili dodatne prilive v proračun.

Slovenija se ni pravočasno resno spopadla s krizo in zdaj so vsi problemi naenkrat na mizi, je premier Janša opozoril po seji ESS. Ukrepe, ki jih sprejemamo hkrati z racionalizacijo, je pač treba sprejeti, da bo Slovenija lahko spet dosegala gospodarsko rast. Na v razpravi slišane očitke, zakaj vlada znižuje stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, saj s tem znižuje proračunske prihodke, pa je odgovoril, da je to edina možnost, da bomo privabili tuje investicije. Domačih investicij ni, je dejal premier.

Tistim, ki so vladi očitali drastične ukrepe, je postregel s podatkom, da so v Grčiji odpustili 30 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, vsem preostalim pa znižali plače za 30 odstotkov. "To kar mi predlagamo, je daleč od tega,'' je dejal in menil, da v Sloveniji javni sektor potrebujemo, vprašanje je le, koliko ga lahko sfinanciramo.

Tiste, ki izhodišč za nov socialni sporazum niso podpisali, je Janša opozoril, da bo sporazum veljal le za njegove podpisnike. Varčevalne ukrepe moramo sprejeti, da se bomo sploh lahko pogovarjali o ključnih ukrepih za naprej, je dejal in ocenil, da o njih zagotovo ne bo mogoče doseči popolnega soglasja. A če propade ta paket ukrepov, bo naslednji bistveno drugačen.

Na napovedi stavke pa se je odzval z besedami, da "nobena stavka ne bo nič prinesla, nastali bodo le dodatni stroški za proračun". Znebimo se iluzije, da imamo čas za odpravljanje proračunskega primanjkljaja, je socialne partnerje pozval Janša. "Tega časa nimamo," je dejal. Vsaka slovenska družina ve, da bo lahko porabila toliko, kot bo prinesla domov, to velja tudi za državo.

Kakšne predloge ukrepov na prihodkovni strani ponuja vlada?

Vlada je sindikatom, tako kot jim je obljubila, predstavila ukrepe na prihodkovni strani. Vlada je pripravila 14 ukrepov, ki bi po večini leteli na bogate, ki pa bodo v veljavo stopili predvidoma prihodnje leto. Med drugim naj bi zvišali nekatere davčne stopnje, denimo pri davku na vodna plovila ali od kapitalskih dobičkov, uvedli obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč, davek na finančne transakcije ter več vrednih nepremičnin, medtem ko zvišanje davka na dodano vrednost ni predvideno. Uvedla bi tudi davek na luksuzne avtomobile.

Dohodninsko lestvico naj bi dopolnili s četrtim davčnim razredom, v katerega bi se uvrstili tisti z več kot 70.000 evrov letnih prihodkov, stopnja davka pa bi se gibala med 45 in 50 odstotki. Premožnejši sloj prebivalstva naj bi bil tudi sicer bolj obdavčen, a vlada predlog še pripravlja. Več kot 70.000 evrov naj bi v Sloveniji na leto zaslužilo kar 11.000 ljudi.

Vlada bo strožje ukrepala tudi proti tistim, ki ne plačujejo davkov. Posebne skupine za davčni nadzor - Šušteršič jih je imenoval davčni specialci - bodo hitro intervenirale tam, kjer obstaja sum davčnih utaj. Vlada pa načrtuje še učinkovitejše izvajanje davčnih predpisov in aktivno preprečevanje mednarodnih davčnih utaj. Kot je za 24UR ZVEČER povedal minister Šušteršič bodo ''davčni specialci'' uslužbenci novega združenega organa davčne in carinske uprave.

Vlada je danes sprejela tudi predloga novel dveh davčnih zakonov, s katerimi naj bi spodbudili gospodarstvo in dali tujim investitorjem signal, da se splača vlagati v Slovenijo. S spremembami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo zvišala olajšava za izdatke za raziskave in razvoj na 100 odstotkov, olajšava za investicije pa na 40 odstotkov. Hkrati bi bila ta olajšava v znesku neomejena. Prav tako vlada predlaga znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov.

Z novelo zakona o dohodnini se bosta obe omenjeni olajšavi na enak način spremenili tudi za samostojne podjetnike. Hkrati vlada predlaga dvig meje razreda, kjer se začne 41-odstotna obdavčitev, in sicer na okoli 1,5-kratnik povprečne plače. "Tu gre za predvsem za skromno razbremenitev srednjega razreda," je pojasnil Šušteršič.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po koncu seje ESS dejal, da se veliko danes predstavljenih ukrepov za priliv v proračun ujema z že znanimi predlogi socialnih partnerjev. Glede na to, da je vlada z naborom ukrepov na prihodkovni strani proračuna "pomembno nadgradila predloge za uravnoteženje proračuna", minister upa, da bo zdaj lažje uskladiti tisto, "kar je bilo doslej bolj odprto". Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so ukrepi odobravanje poželi tako na delodajalski kot delojemalski strani.

Sindikati ukrepe označili za primerne in nujne

Socialni partnerji so predlog ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov večinoma označili za primerne in nujne. Jemljejo tistim, ki imajo več in zaslužijo več, so soglašali sindikati. Opozorili pa so, da za veliko ukrepov ni določeno, kdaj bodo sprejeti.

Predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanu Semoliču se zdi, da gredo nekateri predlogi v pravo smer, denimo uvedba novega davka na finančne transakcije ali zvišanje davka na dohodke od kapitala na 25 odstotkov. Naj pa vlada še enkrat premisli o znižanju davka od dohodkov pravnih oseb, je menil, saj ni nobenega jamstva, da se bodo ti dobički usmerili v odpiranje novih delovnih mest.

Semolič je predlagal tudi zvišanje obdavčitve z dohodnino za najbogatejše na 50 odstotkov; vladni predlog je sicer podoben: za tiste z letnimi prihodki nad 70.000 evrov naj bi uvedli nov davčni razred, kjer bi se stopnja dohodnine gibala med 45 in 50 odstotki. Cilj vlade, doseči stabilne javne finance, za sindikate ni sporen. A znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda že letos, kot je ob predstavitvi predloga rebalansa dejal Šušteršič, se zdi Semoliču preveč kruta dinamika.

Predsednik konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je današnjo sejo ESS označil kot poučno in zanimivo. Kot pravi, gremo "vsi po isti poti: Kam vsi, tam čoravi Mujo". O ukrepih na prihodkovni ravni Posedi meni, da bi bili lahko bolj pogumni. "Če bi bili tako pogumni, kot so ukrepi na odhodkovni strani, bi lahko zelo hitro dosegali dobre cilje in zavarovali obstoj naše družbe takšne, kot jo poznamo," je še ocenil.

Dušan Miščevič iz sindikata carinikov je po seji ESS izrazil razočaranje nad tem, da "delodajalska stran gradi pozicijo z napadi na sindikate, nič pa se ne zamisli nad položajem delavcev, ki jim režejo kruh". Kot pravi, je vesel, "da bomo državni organi končno lahko objavili tudi imena tistih 'barabinov' na delodajalski strani, ki ne da samo kršijo delovno-pravne pravice delavcev, ampak tudi davčne zakone in ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti do države". Sicer pa Miščevič pozdravlja ukrepe na prihodkovni ravni, ki jih je danes predstavila vlada.

V Združenju delodajalcev Slovenije po besedah njegovega predsednika Milana Lukiča nimajo težav z ukrepi na prihodkovni strani in jih pozdravljajo, še vedno pa opozarjajo na prevelike odhodke, ki jih ima državni proračun. Glede navedb, da bi morali večje breme nositi bogati, pa je dejal, da v Sloveniji niso problem bogati, ampak to, da je bogatih premalo. Ukrepe bodo podprli tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.