Seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o imenovanju kandidata za mandatarja Zorana Jankovića, bo v sredo ob 12. uri, je sklenil kolegij predsednika DZ Gregorja Viranta. Trenutno mu ne kaže najbolje, saj ima načelno zagotovljenih le 38 glasov. Dodatne bi mu lahko zagotovil DeSUS, a bi jih tudi tako imel le 44, a omenjena stranka bo o podpori šele odločala. Potrebnih 46 bi mu lahko zagotovila manjšinska poslanca, a kot napovedujeta, v primeru tesnega izida ne bosta jezička na tehtnici. Glasovanje je tajno.
Zaradi negotovosti na glasovanju so se že pojavile špekulacije, da bi Janković lahko že jutri vrnil mandatarstvo in tako bi se začel drugi krog izbire mandatarja.
Virantovi pravijo ne
Virant je pojasnil, da z Jankovićem ne gredo v koalicijo, ker obstajajo precejšna programska razhajanja in ocena, da v tej koaliciji ne bi mogli zadostno uresničiti svojega programa. Na vprašanje, ali to pomeni, da bo Lista Virant sodelovala v morebitni Janševi koaliciji, pa je Virant dejal, da ''počakajmo na sredo, da vidimo, ali bo Jankoviću uspelo postati mandatar, nato pa bomo videli, kako dalje.'' Če bodo zatem povabljeni na pogajanja s predsednikom SDS Janezom Janšo, pa se bodo na vabilo odzvali.
Po Virantovih besedah ima koalicijska pogodba, ki je nastajala pod "taktirko Pozitivne Slovenije, eno veliko hibo, in sicer pomanjkanje koncepta. V veliki meri je nastajala kot seštevek pripomb drugih pogajalskih skupin, pogrešali pa smo koncept, ki bi ga zagovarjala Pozitivna Slovenija. Razlike Liste Virant in Pozitivne Slovenije so tako zelo velike," pravi.
Virant je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da je dvojni ''ne'' Jankoviću predlagal on, kot to pritiče predsedniku stranke. A poudaril je: ''Poslancev Liste Virant je osem. Ne pripisujte nam večjega pomena, kot ga imamo.'' V morebitnem drugem krogu za imenovanje mandatarja med kandidati vsekakor ne bo njega: ''Odgovornost imata 'velika' dva – Janković in Janša. Mi smo predlagali tretjo možnost, vlado narodne enotnosti, ki pa ni doživela podpore.'' Poudaril je še, da Lista Virant ni niti ''za minuto zavlekla postopka oblikovanje vlade''. Zavrnil pa je tudi namigovanja, da so v stranki razklani.
Vodja pogajalske skupine Liste Virant Janez Šušteršič pa je povedal, da so ob usklajevanju koalicijske pogodbe in parafiranju opozorili, da obstajajo določena odprta vprašanja in kompromisi, ki so jih morali predstaviti svetu stranke. Pozitivna Slovenija Liste Virant ni prepričala na področju davčnih razbremenitev, pravi Šušteršič. Gre tudi za vprašanje uvedbe socialne kapice, idejo nekaterih, da bi morali uvesti še dodaten 50-odstoten razred pri dohodnini in za "veliko prepričanje pri nekaterih, da bomo vendarle morali dvigniti DDV".
Veliko zadržkov je bilo tudi pri zadevah, ki so jih predlagali na pokojninskem in zdravstvenem področju, denimo pri vprašanju večje individualizacije pokojnin in večjega upoštevanja delovne dobe, in do načina, kako uvesti večjo ponudbo v sistemu obveznega zavarovanja. Šušteršič razhajanja omenja tudi glede prenosa pristojnosti tožilstva na ministrstvo za notranje zadeve.
"Ocenili smo tudi celoten potek pogajanj, pri čemer je tista stranka, ki bi morala biti najmočnejša tudi v vsebinskem smislu, dala od vseh strank najmanjši vložek v koalicijsko pogodbo. Ta je bil na ravni treh strani, zatem pa so bolj mediirali pogajanja med ostalimi strankami," je pojasnil Šušteršič. Po njegovih besedah je bilo očitno, da je bil cilj teh pogajanj to, da se v pogodbo zapiše vse, kar je treba za to, da Lista Virant s teh pogajanj ne bo šla. Toda to jih ni prepričalo in vzbudilo v njih zaupanja, da bi lahko v taki koaliciji tudi uresničevali tisto, kar "je bilo sicer blagohotno in z veliko rezervacijami zapisano v pogodbo".
Kako ''ne'' komentirajo druge stranke?
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber odločitve Liste Virant v tem trenutku ne želi komentirati. Kot je povedal, se bo v torek sestala poslanska skupina in razpravljala tudi o tej odločitvi. Ne glede na takšno odločitev Liste Virant bo SD po Vebrovem prepričanju Jankovića podprla za mandatarja. Na vprašanje, ali bi bilo bolje, da Janković odstopi od kandidature za mandatarja, pa Veber odgovarja, da je to treba vprašati Jankovića.
Namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Franc Jurša odločitev članov sveta Liste Virant označuje kot njihovo legitimno pravico, ki pa bo po njegovem mnenju zelo otežila za torek napovedano odločanje izvršnega sveta DeSUS o tem, ali naj gre stranka v Jankovićevo koalicijo. Stranka se bo morala namreč, kot je dejal, odločati o tem, ali naj gre v neko manjšinsko vlado, "kar pa ni enostavna odločitev, saj je v takšni vladi zelo težko delati".
Sam je, kot je dejal, pred dilemo, ali naj gre stranka v Jankovićevo koalicijo ali ne, a ob tem tudi navaja, da kot poslanec nima pravice glasovati na izvršnem odboru. Sam si tudi želi, da bi stranke enkrat presegle delitve na leve in desne in oblikovale vlado, ki bi imela ustavno večino.
Tudi desnosredinske stranke so s komentarji na odločitev Liste Virant večinoma skope. Le predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od glasovanja o Jankovićevem mandatarstvu. Če podpora Jankoviću ne bo izglasovana, sledijo nadaljnji koraki, še pravi Novakova. Na vprašanje, ali bodo poslanci desnosredinskih strank vložili predlog za mandatarstvo Janeza Janše, pa pravi, da je to stvar prihodnjih pogovorov in da tako daleč še niso. V SDS in SLS poteze Liste Virant ne komentirajo.
Bo plan B postal plan A?
Konec tedna so se o osnutku koalicijske pogodbe, ki jo je strankam posredoval predsednik SDS Janez Janša, usklajevali Janša, predsednik SLS Radovan Žerjav, predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik Liste Virant Gregor Virant. Usklajevanj pa se ni udeležil predsednik DeSUS Karl Erjavec.
Pozno sinoči naj bi se o koalicijskem dokumentu tudi uskladili. Za potrditev smo povprašali vse stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak je potrdila, da se pripravlja alternativa in da morajo biti v primeru neizvolitve mandatarja stvari pripravljene. Pripravljene so v neki meri, ne pa dokončno, pravi. NSi je odločena, kako bo glasovala, vendar po besedah predsednice si za vsako ceno nihče ne želi v vlado in na nikogar ne izvajajo pritiska, kako naj se odloči.
Ali zavlačujejo z oblikovanjem vlade?
Kljub temu da bi Slovenija vlado potrebovala v najkrajšem možnem času, se vrstijo nadaljnji zapleti v povsem proceduralnih zadevah. Vodje poslanskih skupin so na kolegiju predsednika državnega zbora zavrnili predlog Pozitivne Slovenije, da bi na isto sejo uvrstili tudi novelo zakona o vladi, ki bi po besedah vodje poslanske skupine Janija Möderndorferja dala okvire, kakšno vlado mandatar sploh sestavlja.
Virant je menil, da bi, če bo mandatar izvoljen, novo izredno sejo lahko sklicali v izjemno kratkem času, na njej pa bi obravnavali omenjeno novelo zakona o vladi. Poslanec SDS Jože Tanko je opozoril, da je takšen predlog nekorekten, saj so ga v Pozitivni Sloveniji vložili danes in ga v drugih poslanskih skupinah sploh še niso videli. Möderndorfer je poslanskim kolegom, ki predloga niso podprli, očital zavlačevanje pri oblikovanju vlade.
Novela zakona o vladi sicer predvideva združitev delovnih področij državne uprave na 12 ministrstev brez možnosti imenovanja ministrov brez resorja.
Kaj in kako, če Janković dobi oziroma ne dobi mandatarstva?
Če Jankovič na tajnem glasovanju ne dobi večine glasov, torej 46, se lahko opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih kandidatur. Kandidature je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po prvem glasovanju. Novega ali istega kandidata lahko predlaga predsednik republike, lahko pa ga predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če tudi v drugem krogu glasovanja ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Če pa bo Janković potrjen za mandatarja oziroma predsednika vlade, mora v 15 dneh predsedniku državnega zbora oddati predlog za imenovanje ministrov. Če predsednik vlade v tem času ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi nov rok. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predlaga kandidatov za ministre, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Če pa predsednik vlade predlaga svoje ministre, se morajo le-ti predstaviti pristojnemu parlamentarnemu delovnemu telesu, najprej v 3 in najpozneje v 7 dneh po predložitvi njegove kandidature. Člani delovnega telesa sicer o kandidatu glasujejo, a mnenje za državni zbor ni obvezujoče. Poslanci nato glasujejo o listi ministrov kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja.
KOMENTARJI (5010)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.