Bo ustavno sodišče blokiralo referendum o državnem holdingu in slabi banki?

Ustavno sodišče bo danes obravnavalo zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o Slovenskem državnem holdingu ter zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumih. Obe zahtevi za presojo ustavnosti je ustavnemu sodišču poslal DZ na predlog koalicije.

Ustavno sodišče je zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu obravnavalo že sredi novembra, a je zaradi zapleta s podpisi pod referendumsko pobudo od DZ zahtevalo, da jim jasno sporoči, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi. DZ je to v roku tudi storil.

Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti posledic referenduma o holdingu je sicer 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval DZ. Zahteva za ustavno presojo večinoma navaja že znane argumente v korist zakonu. S centralizacijo upravljanja državnih naložb naj bi bila odpravljena dosedanja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo učinkov s tega naslova. Z boljšim upravljanjem naj bi se zagotovilo višje proračunske prihodke.

'Padec zakona bi poglobil krizo v državi'

Zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je DZ ustavnemu sodišču posredoval 23. novembra. Predlagatelji zahteve, koalicijske poslanske skupine, se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost.

Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

"Referendum o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ni dopusten"

Vodje poslanskih skupin so se že sestali na delovnem posvetu glede predlaganih ustavnih sprememb referendumske ureditve. Smo relativno blizu ustavni večini za spremembe referendumske ureditve, je po posvetu z vodji poslanskih skupin ocenil predsednik DZ Gregor Virant. Predlog skupine, ki namesto kvoruma predlaga zavrnitveni referendum, podpirajo SDS, DL, SLS in DeSUS. PS in NSi se še nista izrekla, SD pa moti določba o dopustnosti referenduma o človekovih pravicah.

Po besedah Viranta je glede ustavnih sprememb referendumske ureditve odprtih nekaj malenkosti, zato glede njihovega sprejetja po današnjem posvetu ostaja optimist. Meni, da bi lahko na seji ustavne komisije 10. januarja sprejeli stališče, ki bi imelo dvotretjinsko podporo v DZ.

Kot je pojasnil, se te "malenkosti" nanašajo na vsebine, o katerih referendum ne bi bil dopusten. Poslanska skupina SD želi izrecno navedbo, da referendum ni dopusten o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Poleg tega je vprašanje, tako Virant, kateri zakoni, vezani na izvrševanje proračuna, ne bi smeli biti predmet referenduma.

SD se strinja z zavrnitvenim referendumom

Janko Veber (SD) je že pred posvetom pojasnil, da njihova poslanska skupina podpira predlog strokovne skupine v delu, ki določa, da se možnost zahteve referenduma odvzamejo državnemu zboru in državnemu svetu, prav tako se strinjajo s predlogom zavrnitvenega referenduma. Zahtevajo pa drugačno določbo glede dopustnosti referenduma, vezanega na človekove pravice. Strokovnjaki sicer predlagajo, da referenduma ne bi bilo dopustno razpisati o zakonih, ki se sprejemajo za odpravo ugotovljene neustavnosti.

Veber se strinja, da ustava že zdaj prepoveduje referendume, s katerimi bi bile kršene človekove pravice, vendar je ustavno sodišče po Vebrovih besedah v dosedanji praksi odločilo drugače. Zato želijo, da se to jasneje opredeli v ustavi.

Predlog ustavnih sprememb v celoti podpirajo štiri stranke

SDS bo po besedah vodje njihove poslanske skupine Jožeta Tanka predlog strokovne skupine podprl v celoti in brez zadržkov. Prav tako podpirajo predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga je v parlamentarni postopek na predlog NSi vložila koalicija. S predlogom določajo, da bi bilo za začetek postopkov za referendum potrebnih 5000 podpisov, overjenih na upravni enoti.

Medtem pa so v SD razočarani nad tem, da je koalicija brez posvetovanja z opozicijo vložila predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. S tem so postavili velik vprašaj smiselnost obravnave zakona, je dejal Veber.

Predlog strokovne skupine glede ustavnih sprememb referendumske ureditve tako v celoti podpirajo štiri stranke. V NSi stališča še niso zavzeli, je pa vodja poslancev te stranke Matej Tonin že pojasnil, da osebno predlog strokovne skupine podpira. NSi je namreč prvotnemu predlogu ustavnih sprememb nasprotoval zaradi kvoruma za veljavnost referenduma.