Poslanci bodo zategnili pasove, a obeta se že ustavna presoja

Poslanke in poslanci so s 56 glasovi za in 20 proti sprejeli novelo zakona o poslancih, s katero se skrajšuje čas prejemanja poslanskega nadomestila po koncu mandata in znižuje njegova višina. Z zakonom naj bi v proračunu prihranili 1,5 milijona evrov, zaradi posega v pravice nekdanjih poslancev pa se mu obeta ustavna presoja.

Z danes sprejeto novelo se skrajšuje dolžina prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, pa do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.

Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev. Nadomestilo tudi ne bo pripadalo poslancem, ki so bili pred nastopom funkcije že upokojeni. Poleg tega bodo morali biti vsakršni zaslužki poslancev, tudi pogodbenih, odšteti od nadomestila. Poslancem se tudi ukinja pravico do prejemanja regresa za letni dopust.

Novela še določa, da poslanec, ki zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače niti do nadomestila po prenehanju mandata. Prav tako novela uvaja nadzor in sankcije za kršenje določb zakona. Če bodo poslanci kršili zakonske določbe, bodo morali vrniti nadomestilo, ki so ga neupravičeno prejeli.

Največ nasprotovanja zaradi poseganja v pravice nekdanjih poslancev

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta. Ravno ta rešitev je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna.

Poslanci Pozitivne Slovenije so zato vložili dopolnilo, s katerim bi nadomestila poslancem, ki jih že prejemajo, ostala enaka, torej bi jih lahko prejemali eno leto. Da je rešitev z retroaktivnim posegom neustavna, so v današnji razpravi opozarjali poslanci PS in SD, pa tudi nekateri poslanci koalicijskih SLS in DeSUS. Prvopodpisani pod zakon, predsednik DZ Gregor Virant, je po drugi strani ocenil, da ne gre za retroaktivnost, ampak poseg v pridobljene pravice, kar samo po sebi ni protiustavno. Če bo prišlo do ustavne presoje, bo ustavno sodišče po njegovih besedah tehtalo med pravicami nekdanjih poslancev in interesom, ki ga zakon zasleduje. Virant bi si "upal staviti", da zakon ob morebitni presoji ne bo padel. Takšnemu stališču je pritrdila večina poslancev in tako predlagano dopolnilo zavrnila.

Da bo novelo zakona o poslancih zaradi spornega posega v pridobljene pravice izpodbijala na ustavnem sodišču, je sicer že napovedala skupina nekdanjih poslancev. Eden od njih je nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri, ki je že napovedal, da bo zakon, če bo sprejet, "brez slabe vesti" spodbijal na ustavnem sodišču. Kot je dejal, gre za ustavno sporen člen, zato se je nekaj nekdanjih poslancev že obrnilo na pravnike in zbirajo potrebno gradivo. Zahtevo za ustavno presojo bodo sprožili čim prej po sprejetju zakona.

Da je zakon neustaven, menijo tudi nekdanji poslanec LDS Anton Anderlič, nekdanja poslanka SD Darja Lavtižar Bebler in nekdanji poslanec SNS Zmago Jelinčič. Slednji pravi, da je poseganje v pridobljene pravice "lastnost nacistov in komunistov", Lavtižar Beblerjeva pa poudarja, da gre za načelno vprašanje spoštovanja pravne države.

Bolj prizanesljivi so nekdanji poslanci strank, ki so danes v koaliciji. Nekdanji poslanec SDS Rudolf Petan pravi, da "kar bo, pač bo", več pa ni želel komentirati. Podobno meni nekdanji poslanec DeSUS Joško Godec, ki ima sicer tudi nekaj zadržkov glede retroaktivne veljavnosti zakona.

Prihranili bi do 1,5 milijona evrov

Predlagatelji ocenjujejo, da bo omejevanje nadomestil prineslo 1,5 milijona evrov. S tem po besedah predsednika DZ Gregorja Viranta ne bodo rešili države, bodo pa poslanci dali pomembno sporočilo. "Imamo vrhunsko priložnost, da iz te hiše pošljemo pozitivno sporočilo, da smo sposobni složno zarezati tudi v lastne pravice," je poslance nagovoril Virant, sicer prvopodpisani pod predlogom.

V prejšnjem mandatu tri milijone evrov za nadomestila plač

Podatkov o tem, koliko naj bi znašal celoten znesek nadomestil po zadnjih volitvah, sicer še ni, je pa znano, da je bilo teh izplačil po volitvah leta 2008 za nekdanje poslance in ministre približno za tri milijone evrov. Predlagatelji zakona predvidevajo, da bi bil v tem mandatu znesek še višji, saj je na predčasnih volitvah prišlo do menjave večjega števila poslancev.

Zakaj nekdanji poslanci ne dobijo zaposlitve

Nekdanji poslanci, ki še prejemajo nadomestilo, opozarjajo na težave, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Anderlič pravi, da je napisal že 300 prošenj, a službe ne dobi zaradi "politične kontaminiranosti". Tudi Lavtižar Beblerjeva, ki sicer službe ne išče, saj se bo kmalu upokojila, pozna mnogo kolegov iz preteklih mandatov, ki tudi po letu dni niso dobili službe. "Če nisi iz prave stranke v pravem okolju, pač ne dobiš dela," je dejala.

Juri pa med razlogi, da nekdanji poslanci ne morejo dobiti zaposlitve, izpostavlja tudi mnoge zakonske ovire. Sam denimo ne more delati zaradi vladne prepovedi sklepanja avtorskih pogodb, omejitve pa so tudi na drugih področjih. Tako denimo poslanci po izteku mandata nekaj časa ne morejo delovati kot lobisti ali glavni uredniki medijev.

Petan in Godec pa o razlogih, zaradi katerih še vedno prejemata nadomestilo in sta brez zaposlitve, nista želela govoriti. Godec pravi, da je to njegova ustavna pravica, Petan pa je glede zaposlitve dejal, da se bo "že znašel".

Nadomestila plač praviloma poznajo v vsej evropskih državah, ureditve so različne

V drugih evropskih državah je pravica do prejemanja poslanskega nadomestila urejena različno, praviloma pa jo poznajo v vseh.

Na Norveškem poslanci nadomestilo prejemajo le en mesec, če nimajo drugih prihodkov, pa dva. V Avstriji in Luksemburgu so nekdanji poslanci do nadomestila upravičeni tri mesece, v Nemčiji, Italiji in Španiji pa mesec dni za vsako leto mandata. Podobna ureditev velja v Belgiji, kjer pa so nekdanji poslanci do nadomestila upravičeni dva meseca za vsako leto mandata.

Po drugi strani pa na Finskem nekdanji poslanci, če je njihov mandat trajal vsaj sedem let, nadomestilo lahko prejemajo vse do upokojitvene starosti. Posebno ureditev ima Velika Britanija, kjer poslancem pripada enkratno nadomestilo, ki znaša od 50 do 100 odstotkov letne plače, odvisno od starosti in trajanja mandata.