Nad 75 odstotkov za sosedsko pomoč

Velika večina je glasovala proti Zakonu o delu na črno, kažejo neuradni izidi. Za naj bi glasovalo nekaj več kot 24, proti pa skoraj 76 odstotkov volivcev.

Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika bodo morali nasprotniki zakona zdaj prevzeti odgovornost. Kot nosilec kampanje sicer prevzema del odgovornosti, del pa bodo morali prevzeti drugi in predlagati rešitve, je poudaril. Zavrnitev zakona o delu na črno bo imela negativne posledice, je opozoril. "Pomeni manj delovnih mest in manj možnosti za podjetništvo." Napovedal je šibkejšo javno blagajno. "To je korak v napačni smeri. To je korak stran od socialne države," je dejal. Odstopil ne bo, svoj položaj bo vezal "na voljo predsednika vlade".

Po mnenju prvaka opozicijske SDS Janeza Janše so "ljudje glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše. In imajo prav." Dodal je, da so glasovali tudi proti oblastniški aroganci. V SDS pozdravljajo prepričljivo zavrnitev referendumov, a je Janša opozoril, da ni čas za veselje, pač pa za zaskrbljenost, saj po njegovih besedah vlada "očitno ni razumela sporočila". Zaradi padca zakona po njegovem mnenju ni treba storiti nič, "samo manj slabe volje bo v Sloveniji".

Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava je "še bolj jasno, da Slovenija potrebuje drugačen način vodenja in upravljanja države – namesto izključevalnosti sodelovanje, namesto delitev  povezovanje"! Slikovito je opisal, da "reforme padajo, le vlada ne pada – to je najbolj tragični del problema!"

V SLS so veseli, da trenutni rezultati kažejo zavrnitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki mu je SLS nasprotovala, "saj se bo tako – prvič preprečilo kriminaliziranje medsosedske pomoči, solidarnosti in razumevanja za stiske brezposelnih in tistih, ki so se znašli v stiski zaradi nizkih dohodkov, ter omogočilo, da država najde nove rešitve za obratno vzpodbujanje solidarnosti, ki pozitivno deluje v družbi, tako da bo na drugi strani sposobna učinkoviteje preganjati kršitelje že po sedanji zakonodaji in drugič bo še naprej omogočeno, da se bomo prek dostopnosti vseh arhivskih dokumentov lahko soočali z realnostjo naše preteklosti."

V OZS razočarani, v ZDS ne

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Slovenije Štefan Pavlinjek je razočaran, ker zakon o preprečevanju dela na črno ni dobil potrebne podpore. V interesu jim je namreč, da se omeji "šušmarstvo. To normalno napravi vsaka država. Konec koncev imamo po eni strani velik primanjkljaj v proračunu, po drugi strani pa gledamo zraven denar, ki gre preko dela na črno na veliko mimo proračuna."

Kot je še ponazoril, vsi skupaj vplačujemo v proračun in dajemo denar za brezposelnost ljudem, ki na drugi strani potem delajo na črno. "To je absurd. To bo država morala nekako omejiti," pravi in dodaja, da padec zakona na referendumu tako pomeni, da bodo tisti, ki delajo legalno, imeli manj dela, in da bo šlo tako kot doslej še vedno mimo proračuna okrog 10 milijard evrov.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je sicer dejal, da je že v obstoječi zakonodaji možnosti za preprečevanje dela na črno toliko, da padec novega zakona na referendumu ne bo kaj prida vplival na obstoječe stanje. "Vsekakor pa je seveda vprašanje, kako se bo začelo bolj učinkovito izvajati nadzor. Ta bo tisti, ki bo izboljšal situacijo," je povedal.

"Ne glede na to, kakšen je in kakšen bo prihodnji zakon o delu na črno, je pomembno, kako se izvaja oziroma v tem primeru kako učinkovito je delo inšpekcijskih služb," je sklenil. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič za komentar neuradnega izida referenduma danes prek telefona ni dosegljiv.

Ekonomisti: Spreminjanje zakona nepotrebno

Novela po oceni ekonomistov ni bila potrebna in ne bi izkoreninila dela na črno. "Prejšnji zakon ni preprečil dela na črno in tudi novi ga ne bi," je prepričan Janez Šušteršič. Meni, da je zavrnitev predvsem odraz nezaupanja do vlade. Ljudje so zlahka verjeli argumentom nasprotnikov zakona, da bo vse prepovedano, je dejal in spomnil, da pa je zavrnjeni zakon precej podoben prejšnjemu, izboljšave so bile morda le pri nadzoru.

Tudi Jože Mencinger je dejal, da bi že z obstoječim zakonom lahko preganjali oblike dela na črno. "Medsosedska pomoč se bo še naprej dogajala kot doslej in tudi po novem zakonu bi se," je dejal. Po njegovem mnenju je bilo odpiranje sprememb zakona povsem nesmiselno. "Enostavno ne vem, zakaj je vlada sploh načenjala ta problem. Rezultati so predvsem odraz nezadovoljstva ljudi z vlado in splošnega nezadovoljstva," je komentiral. Pritrjuje mu ekonomist Tine Stanovnik, ki dodaja, da je skrajno neposrečeno, da se je vlada lotila reform na toliko frontah. "Mislim, da je bil ta zakon povsem nepotreben," je dejal.

Vlada neuspešna pri prepričevanju, da je novela dobra

Novelo Zakona o delu na črno je predlagala vlada. Volivce so prepričevali z besedami, da bi zakon zaostroval sankcije tudi tako, da bi moral delodajalec, pri katerem odkrijejo zaposlenega na črno, delavca redno zaposliti za nedoločen čas in mu plačati prispevke za tri mesece nazaj. Opozicija je noveli nasprotovala, najbolj sporna se jim je zdela zaostritev medsosedske pomoči. Proti so bili tudi sindikati.