Finančno ministrstvo: Slovenija ne potrebuje pomoči

Sloveniji zaradi odločitve KBC, da ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB, ne bo treba zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, zatrjujejo na ministrstvu za finance. "Sredstva, ki bi jih zagotovila KBC, bosta tako zagotovila Kad in Sod. Pri tem bosta uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih, zato tudi ni potrebe, da bi Slovenija zaradi odločitve KBC morala zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, in je strah javnosti povsem odveč," pravijo.

"Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov, niti zaradi kapitalske ustreznosti bank niti zaradi javnofinančnih razlogov," so dodatno pojasnili na ministrstvu.

Kot možna vzroka za zaprosilo za pomoč so po izkušnjah držav članic evroobmočja predvsem javnofinančne razmere in razmere v finančnem sektorju, so navedli in dodali: "Ne prvi ne drugi vzrok v Sloveniji ne kažeta potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov".

Javnofinančni primanjkljaj se znižuje

Po pojasnilih ministrstva je vlada doslej že sprejela številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se s 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) konec leta 2011 letos znižuje na 3,6 odstotka BDP in nadalje pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu skladno z zavezami v okviru EU.

Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, so zagotovili in dodali, da Slovenija prav tako ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.

Država ne pričakuje dodatnih finančnih obremenitev

Ministrstvo je spomnilo tudi, da je NLB trenutno predmet skrbnega pregleda, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike in potencialne nove vlagatelje. Ne glede na rezultate pregleda pa država do konca leta ne pričakuje dodatnih finančnih obremenitev iz naslova kapitalske ustreznosti NLB niti ni soočena s tveganji iz preostalega dela finančnega sektorja. To pomeni, da trenutno tudi ni specifičnih potreb bančnega sektorja, ki bi narekovale morebitno zaprosilo za pomoč.

Bo Slovenija šesta država, ki bo zaprosila za pomoč?

Pri Evropski komisiji sicer danes niso izključili možnosti, da bo Slovenija zaprosila za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov. Na vprašanje, ali bo Slovenija šesta članica evroobmočja, ki bo to storila, so odgovorili, da prošnje še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti.

"Na tej točki ni novega razvoja dogodkov. Smo v stiku s Slovenijo. Nismo še prejeli prošnje, tako da nimamo drugih komentarjev," je odgovoril tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Na vprašanje, ali prošnjo pričakujejo v kratkem, je odgovoril, da ne. Dodal je še, da nimajo nobenih dodatnih informacij in nadaljnjih komentarjev o razmerah v Sloveniji.

V zadnjih dneh se v nekaterih medijih pojavljajo ugibanja, da bo Slovenija šesta članica evroobmočja, ki bo zaprosila za pomoč, in sicer zaradi problemov v bančnem sektorju. Preberite, kaj so o tem zapisali pri Bloombergu.