'Vaški zidarji se nam smejijo'

Minister za promet Radovan Žerjav je prejel odgovor družbe SCT glede odstranjevanja protipožarne zaščite v stari galeriji predora Šentvid. "Ta odziv pozdravljam, žal pa SCT ni odgovoril, kdaj bo sanirana stara galerija in bo predor mogoče predati v promet," je dejal minister, ki odgovor na to vprašanje pričakuje čimprej.

SCT je v odgovoru, ki ga je nekaj pred 12. uro posredoval na Družbo za avtoceste v RS (Dars), pojasnil, da je začel z odstranjevanjem protipožarne zaščite. Dela v cevi proti Primorski so se končala v nedeljo, do srede bo nameščena še elektro-strojna oprema, dela v cevi proti Gorenjski pa naj bi bila končana v torek, medtem ko naj bi bila elektro-strojna oprema nameščena do sobote. SCT je Darsu predlagal pregled cevi proti Primorski v sredo, pregled cevi proti Gorenjski pa v petek. Kot je zatrdil Žerjav, bi tako lahko po prvih ocenah tako cev proti Primorski dali v promet v četrtek ali petek, cev proti Gorenjski pa v nedeljo ali ponedeljek. "Toda predora ne bomo odprli, dokler ne bomo dobili zagotovila stroke, da je brez protipožarne zaščite v skladu s predpisi in požarno varen," je zatrdil minister za promet.

Pojasnil je, da je mogoče predor dati v promet tudi brez protipožarne zaščite, evropski predpisi namreč tovrstno zaščito zahtevajo šele z letom 2012. Sama konstrukcija galerije pa po njegovih besedah vzdrži 90-minutni požar; to pomeni, da je v tem času treba evakuirati vse, kar je nad galerijo.

Zidar se hvali s predorom in govori o maščevanju

Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar pa je prvič po številnih zapletih v predoru Šentvid stopil pred medije. Kot je poudaril, se za dogodke ne čuti odgovornega, sprašuje pa se o ustreznosti nadzora. "Zaupanje je zelo v redu, ampak kontrola je še boljša," je dejal. Ali je predor Šentvid varen ali ne, mora po Zidarjevih besedah odgovoriti tisti, ki ga je prevzel. Se pa strinja z ministrom, da je osnovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti stroka, ali je protipožarna zaščita potrebna.

Zidar sicer ni želel podrobneje komentirati zadnjih dogodkov v zvezi s šentviškim predorom, je pa v pisni izjavi med drugim zapisal, da je to, kar se zadnje leto dogaja proti njemu, nič drugega kot osebno maščevanje. Če ima kdor koli kar koli proti njemu, če misli, da je kriv, pa naj mu krivdo dokaže, poudarja. "Kajti dimenzija osebnega maščevanja, ki ne pozna meja, ima lahko tudi strahovite posledice. SCT ima 3.300 zaposlenih, z njim sodeluje 10.000 kooperantov, če zraven prištejemo še njihove družinske člane, to pomeni, da je od SCT odvisnih približno 30.000 ljudi. Če se želi nekdo osebno maščevati meni tako, da bo uničil tudi SCT, potem naj to pove naglas in prevzame odgovornost tudi za teh 30.000 ljudi. To pa je velika odgovornost," je zapisal.

Kritičen je bil tudi do ministra Žerjava. Kot je zapisal, želijo strokovna vprašanja prek medijev reševati politiki. Sam pa vztraja, da morajo strokovna vprašanja reševati strokovnjaki in poiskati prave rešitve. "Za iskanje pravih rešitev pa je potrebno poznati prave vzroke," je poudaril. Žerjav je Zidarjeve očitke o osebnem maščevanju zavrnil.

'SCT žrtev nestrokovnosti'

V zvezi s predorom Šentvid je po Zidarjevih besedah veliko odprtih vprašanj in "kdor koli bo šel analizirat in ugotavljat vzroke za nastalo situacijo v stari galeriji, bo ugotovil, da je bil SCT kot izvajalec žrtev nestrokovnosti in nepremišljenih, na hitro sprejetih odločitev. Zato naj politika vsaj zdaj stroki pusti, da naredi svoje". Zidar ne razume, kdo ima pravico govoriti, da je predor Šentvid 'šlamparija'. "Dajmo se že enkrat zavedati — naredili smo dvocevni tripasovni predor v geološko izredno zahtevno hribino. In da je predor narejen v skladu z vsemi predpisi, imamo vsa potrdila. Za varnost pa je po slovenski zakonodaji odgovoren upravljavec."

Predor Šentvid je tehnično popolnoma brezhiben in gradbeni dosežek, ki med stroko nekaj velja, se hvalijo v SCT. Težave pa se pojavljajo izključno v stari galeriji, ki je bila zgrajena leta 1984 in ki je zadnjih 24 let propadala ter bila povsem zapuščena, poudarjajo.

SCT obtožuje, Dars se brani

V SCT so prepričani, da nezgod z odpadanjem protipožarnega ometa v stari galeriji predora Šentvid ne bi bilo, če bi naročnik, Dars, odobril 14-dnevni monitoring predora. To je po pojasnilih SCT svetoval tudi podizvajalec del na omenjenem ometu, angleško podjetje Ceramicoat, posredno pa tudi zunanja kontrola, Zavod za gradbeništvo (ZAG). Ta je v poročilu z dne 29. julija zabeležil, da lahko pride do nadaljnjega odpadanja ometa. Nerazumljivo je, da po prejemu omenjenega poročila Dars ni predlagal zaprtja predora do ugotovitve dejanskih vzrokov za napako, ugotavljajo na SCT.

Pojasnjujejo še, da so 14. julija naročniku posredovali prošnjo za monitoring leve in desne cevi v stari galeriji predora Šentvid ter dobili dovoljenje za opravljanje monitoringa v noči z 21. na 22. julij. Ker so uspeli opraviti monitoring samo v levi cevi, saj so morali odstraniti dodatnih 44 kvadratnih metrov ometa, so 23. julija zaprosili tudi za zaporo desne cevi, vendar pa jim ni bila odobrena. Zato so naročniku 29. julija prošnjo za monitoring vnovič posredovali. Na ta dopis se naročnik, tako v SCT, ni odzval, tako da monitoringa niso mogli opraviti.

Dars te obtožbe zavrača. "Izvajalca smo 23. julija pozvali, naj nas, v kolikor ocenjuje, da je stanje v desni predorski cevi tako kritično, da lahko nastopi odpadanje protipožarne zaščite vsak trenutek, o tem nemudoma obvesti in takoj bomo izdali dovoljenje za zaporo," so zapisali. Dodali so, da so 1. avgusta sicer dobili dopis z SCT, vendar v njem ni bilo navedeno, da je stanje tako kritično, da bi lahko omet kadar koli odpadel. Tudi minister Žerjav je dejal, da so bili po njegovih informacijah monitoringi odobreni.

Omet odstranjujejo 24 ur na dan

SCT sicer zdaj po naročilu Darsa odstranjuje celotni protipožarni omet v stari galeriji. Za to je podjetje angažiralo maksimalno ekipo strokovnjakov in delavcev — 110 delavcev — s posebno strojno opremo. Ti omet odstranjujejo nepretrgoma 24 ur dnevno, pri čemer, kot trdijo v SCT, imajo nemalo težav, saj je omet večinoma s površino izredno dobro sprijet. Zato tudi menijo, da ugotovitve ZAG, da je v vseh analiziranih vzorcih manjkal vezni sloj, ne držijo popolnoma.

"Ne morem si zamisliti, da veznega sloja ni bilo. Zaradi tega se nam smejijo vsi vaški zidarji, ki se z zidarijo ukvarjajo priložnostno ali amatersko," je dejal Žerjav in dodal: "Če veznega sloja ni in bi ta moral biti, potem bi moral to nadzorni inženir opaziti in ustrezno ukrepati že v času izvedbe del," pa je ugotovitve ZAG komentiral Žerjav. Zatrdil je še, da bo na nadzorne inženirje naslovil vprašanja, ali vezni sloj res ni bil uporabljen, ali je v primeru protipožarne zaščite sploh potreben in če je, zakaj tega nadzor ni zagotovil.

Kaj bo pokazala kriminalistična preiskava?

Žerjav je zavrnil navedbe, ki so zaokrožile v javnosti, da naj bi protipožarni omet odpadal že pred samim odprtjem predora 1. julija letos. Če bi bilo to res, tako minister, potem ministrstvo za okolje ne bi moglo izdati uporabnega dovoljenja. "Če pa informacija o odpadanju ometa še pred samim odprtjem drži, kar ugotavlja kriminalistična preiskava, ki je v teku, pa so sankcije za to jasne."

Willenpart: Protipožarne zaščite v pogodbi ni bilo

Kot je pojasnil direktor operative za področje nizkih gradenj v družbi SCT Borut Willenpart, je bila pogodba za sanacijo stare galerije Šentvid podpisana 22. novembra 2006 in v njej ni bila omenjena protipožarna zaščita. Po njegovih besedah je bila v projekte uvedena šele po sugestiji revizorja, ki je opravil revizijo projekta za elektro-strojno opremo. SCT je nato sprejel podjetje Ceramicoat za izvedbo protipožarne zaščite na osnovi naročnikove sugestije — ta je omenjeno podjetje predlagal tako za izvedbo protipožarne zaščite v galeriji kot tudi za barvanje predora. Konec januarja letos je anto projektant, Elea iC, dostavil mnenje, da sta oba načina zaščite enakovredna, da pa je mokra izvedba zaščite, torej protipožarni omet, cenovno in terminsko ustreznejša.